Danes napovedan čudovit dan z idealnim vetrom. In ko je zjutraj v LJU še megla, je na Vipavskem že krasen sonček. Z Megom se zmeniva za ob 12h, Mateja, ki si je zelo želela danes priključiti jati, je onemogočena in nama samo želi lepo letenje. Z Megom malo nihava med Kovkom in Lijakom, ampak na koncu sva na štartu Kovk.
Nekaj jih je že v luftu. Inverzija na okoli 1000m, Vipavska dolina vsa megličasta, veter idealno močan (4,5/7,2 JZ). Postaviva skupaj z Gradiškom in Perom (oba v Perovih oranžnih sedežih – kot jaz nekoč…). Najprej odletita oranžna, potem jaz in še Mega.
Takoj se odpeljem na desno in sem nad grebenom. Do Podrte. V zraku je treba delati, občasno je razgibano, ampak da se lepo obdržati nad grebenom brez posebnih traum. Malo posnemam Mega, ko pride do mene, ampak on pobere s tako lahkoto, da kmalu obupam in sam iščem dviganja. Do Hublja, še naprej proti Otlici, ko začnem preveč zgubljati, se obrnem in malo pred Hubljem spet najdem dviganje nad greben. Spet do Podrte, tu poskušam nabrati do max., ki ne gre preko 1000. Usmerim se čez dolino, pa začnem prehitro zgubljati in se vrnem še enkrat na Podrto in naberem kolikor se da – do 1015m :-). Mega javi, da bo pristal na startu, jaz pa njemu, da grem čez. In se odpeljem v megličasto praznino med Kovkom in Nanosom. Ekspresno se oblači in zapira. Na pobočje se naslonim s 500 (precej pod Plazom), tu pa tudi metra ne gre gor. Obvozim pobočje Plaza in se usmerim čez pobočje na standardni travnik čez avtocesto – zasilno letališče.
Zoranov let
Javim Megu, kje sem, pospravim in Mega je z LCjem že pri meni. Pozdraviva še Guida ob cesti in gasa domov…