Danes končno napoved kaže, da bi lahko  Manca uresničila svoje darilo Žigi: tandem v Bohinju. Po Aladinu v višinah S, SV, Vogel javlja V, pa smo zmenjeni. Manca z Žigom, tandemist Klemen in Mega me poberejo na britofu pod Šmarno in gasa v Bohinj.

Najprej do Kramarja, kjer ravno pristajata (med drugimi) Miha in Lucija. Že dolgo se nismo videli in navdušena povesta, da sta ravnokar odpeljala tandema  z Vogla, kjer je danes idealno. Jaz sem takoj za Vogel, Manca se še malo posvetuje s Klemnom in Žigom, Mega je tudi za in že šibamo do gondole, v katero pride še nekaj dodatnih, na videz poznanih padalcev. Od zgornje postajaje dol do sedežnice (obratuje 🙂 ), ki nas pripelje do starta.

Na startu piha idealno gor (V 3,5/6 ?), občasno pihne z leve (S). Manca preverja situacijo s Klemnom, ki začne postavljati tandem. Tudi drugi začnemo odpirati rukzake. Najprej odleti eden od ostalih, naslednji je menda z novim padalom in mu ga ob poskusu starta sesuje na stran, tako da se pripravi Klemen z Žigom in v primernem trenutku startata. Lepo se odpeljeta ven proti robu na levi in na Storeču obrneta nazaj. Kaže, da kar drži.

Jaz imam postavljeno za njima. Prvi poskus je hrbtno, pa mi je prešibek veter, tako da ga ne spravim gor. Potegnem v drugo naprej in sem v luftu. Odpeljem ob robu levo do Storeča in obrnem. Rahlo naberem in sem nad njima, malo nad robom. Nazaj ob pobočju, tandem je pod mano, pa obrat in spet proti robu Storeča. Tik pred vrhom (mogoče 20-30 v.m. nad vrhom) začutim rahlo dviganje. Zavrtim prvič, … pa še drugi obrat. Ko zavijem v tretje, me v sedežu močno zagunca, padalo odnese v drugo stran, pogledam gor in zagledam samo pomečkano kepo blaga, komande in štrikci kar visijo… in že padam dol…  (kakšna reakcija…, kakšna rezerva… )… in v momentu je vsega konec…

P1038 Vogel nesreca 2013-06-30 12-04-28 1

obetaven Zoranov začetek...

obetaven Zoranov začetek…

P1038 Vogel nesreca 2013-06-30 12-04-28 2

P1038 Vogel nesreca 2013-06-30 12-04-28 3

P1038 Vogel nesreca 2013-06-30 12-04-28 4

Zdi se mi, da takoj malo pomigam in se poskušam bolj udobno namestiti. Poskušam pogledati naokoli, kje sem, pa ne vidim nič. Je svetlo, ampak nobene slike ne vidim… Panika: kaj če so mi šle oči do konca k hudiču? Slišim zvoke po postaji. Moram povedati, da sem OK in poskušam čimbolj mirno reči: “OK, jaz sem na tleh…”. Slika pred očmi se mi počasi jasni. Rušje levo, desno, ležim v zicu rahlo na desnem boku, desna noga me malo moti… je ne morem prestaviti v bolj udobno lego… Potem mi nekdo govori, naj bom pri miru, da helikopter prihaja, da je Mega na poti k meni… Glas mi je znan- Đoko ? (se mi blede ?), pa Manca, pa samo malo bi zaprl oči, da si malo odpočijem… potem pa Mega po postaji sprašuje, kje sem, če lahko bolj natančno povem… Pa povem (?), da sem na tem J pobočju, ne na oni strani… potem pa se Megovo klicanje po postaji meša z oddaljenimi klici v živo po zraku, nekje od zadaj, zgoraj… Zavpijem, da sem tukaj in že je Mega ob meni… Vzame vrečo iz rukzaka, da bo hitro stlačil padalo vanjo, ker prihaja helikopter… Jaz pa naj mirujem… In že je eno samo ropotanje helikopterja, pa en kup ljudi (kako so tako hitro vsi tu pri meni, saj je samo nekaj minut, odkar sem čofnil ?…). Še policaj je tu, pa me sprašuje za rojstne podatke… Pa zdravnica v alpinistični opravi… pa neskončno prijazen drugi alpinist-zdravnik  se predstavi kot Jurij (Gorjanc), in mi pravi: “Zoran, vse bo v redu, malo te moramo gor spraviti na greben, mogoče bo bolelo…”. Kar v padalskem sedežu me vpnejo v aki, … komande: potegni, napni, malo drajsanja in škripanja in frfotanje helikopterja… zeleni… KFOR…vojaški in dvignejo me v njega. Pomirjujoče Jurijeve besede, rohnenje helikopterja in že me raztovarjajo na strehi jeseniške bolnice: “…dobil je protibolečinsko, pri zavesti, malo se je vmes zgubljal…”. Bel strop, luči bežijo mimo, rentgen, CT,… “hrbtenica, kolk je izpahnjen, takoj ga moramo naravnati, ampak v popolni narkozi, ker je naravnavanje zelo boleče…” … in TEMA…

Mega mi čez kakšen dan po telefonu pove, da bi me kar čez gobec speku, ko sem rekel po postaji, da “sem na tleh”… vmes je bilo pa slabe pol ure tišine (?!): med tem, ko je Klemen z Žigom pridivjal nad start z info, da sem treščil na tla in ko sem se končno oglasil in povedal da “sem na tleh”… in skoraj 2 uri, da je Mega skozi pragozd rušja pri meni in malo za njim reševaci in helikopter…

Na traumi sem si prvič pogledal posnetke dogajanja (Žiga je z mojim GoPro na glavi snemal ves njun tandemski let). Žal na tablici, ki je to predvajala trzajoče in 5x prepočasi in brez uporabnega zvoka… Približno dobim vtis, kaj se je dogajalo…

Potem v Laškem na računalniku pogledam posnetke tekoče, z besedami in dejanji, kot se je zgodilo… Žigov prvi let, ob katerem začne razumevati Mančine občutke, ko drsi skozi zrak… njegov in Klemnov šok, ko po obratu zagledata, kako s speštano krpo nad sabo padam na edino skalnato jasico v morju rušja… se premika ? Kako javiti? Ni postaje… Zbezati telefon od nekod … Nazaj nad start in vpitje Manci in Megu, kaj se je zgodilo… helikopter…GRS… nazaj na Storeč, kjer Klemen resno razmišlja, kako bi pristal(a), da bi meni čimprej pomagala ! Halo!! S klientom v rušje ?! Še enkrat sem in tja, da nabereta do moje višine… In olajšanje, ko opazita, da se premikam… vendar naj se ne premikam, saj prihaja GRS,… helikopter… Sedaj se lahko umakneta in odjadrata…

Ko vse to gledam, poslušam, ko zdaj zlagam mozaik spominov, šele prav razumem, da je vsak od vas KLEMEN, ŽIGA, MANCA, MEGA, ĐOKO, naredil nekaj VEČ, kot se običajno naredi ob takih dogodkih. Da se imam vsem vam zahvaliti, da zdajle že lahko hodim in se smejim v bifeju z vami.   Da je lahko potem GRS 200% profesionalno opravila stvar…Pa seveda USODI, da me je dovolj nežno parkirala na edino skalo tamkaj (ob morju dosti bolj mehkega rušja vse naokoli…)

———————————–

dodano 19.8.2013

Razmišljanja ob padcu našega župnika Jožefa 18.8.2013, ki je lahko aktualno tudi za moj primer  (povezava na http://xcglobe.com/olc/index.php/catalog/?tview=flights&act=submit&gtype=1&ww=0&site=&club=#si&flights&1285153&map )

Jožefov komentar njegovega leta: Super letalni dan, z Blegoša direkt na Lajnar, s 2700 brez vrtenja s Krna na Stol, tam pa… V JZ na ful gasu klofar, navrti na gurtne, na srečo samo 180°, ko se odvijem, 10 m nad terenom pa prevlečen let in se ne spele ven, treščim na tla na levi bok. Potem sem pa eno uro razmigoval ramo, da je bolečina malo popustila, a kaj ko je dvignit nič kaj ne morem, razen za k sebi je moč, da potegnem. To je pa bistveno za komande, da sem potem nekako odletel nazaj.
(Če je kdo videl dogodek padca naj, prosim, napiše kaj vse se je dogajalo.)
 
10.Andrej Erznožnik : ja res s padalom pa stran, največkrat se zgodi zaradi zgonjenih padal!!!! Tok pa še maš, za enga novga [18.08.2013 23:05]12.Simeon Klokočovnik : Do frontalnega ali kakršnega koli drugega zapiranja lahko pride zaradi notranjih dejavnikov (napake pilota- neustrezno krmiljenje…, ali napake materiala: napačnega vpadnega kota itd) in zaradi zunanjih dejavnikov (dinamike ozračja). Na zunanje dejavnike ne moremo vedno vplivati. 
Torej, če letiš v dinamiki, lahko vsak dobi zapiranje, ne glede na model padala in izkušenost pilota. Verjetnost zapiranja v dinamiki obstaja vedno, se pa veča s številnimi dejavni, še posebno, če se ti seštejejo: jakost dinamike (jakost in dinamika vetra, konfiguracija terena, ki vpliva na jakost, spremembo smeri, seštevanje tokov), izkušenost pilota (lahko si najboljši, a če ti koncentracija v tistem nepravem trenutku zaradi fizioloških ali kakšnih drugih motečih faktorjev popusti…),letenje z nezavrtim krilom, letenje s pospeševalnikom, s spuščenimi trimerji, neustrezna obremenitev padal, odvisno od tipa in modela padala, od utrujenosti padala (materiala in vrvic), poškodbe vrvic,- ma ne ljubi se mi več naštevat, tu ni konca. Veš, da si bil preblizu, pa ti je zmanjkalo časa za reševanje ali rezervo, pa še vedno dovolj blizu, da nisi preveč pribil 🙂 Res, da nova padala zdržijo več, a niso imuna. In stari piloti imamo več straha, kot novi, ki so s sodobnimi manj skusili. Včasih med 11 in 16 uro sploh nismo leteli. Razvoj širi meje in veča verjetnosti dogodkov v vseh smereh. Tudi s številom naletenih ur se veča verjetnost doživetja takih izkušenj. Kolo sreče pa govori tudi drugače. Nekdo tisočkrat naredi napako, pa se ta ne poklopi z vsemi faktorji nesreče (z vsemi luknjami v siru)in se ne zgodi nič, nekdo pa ne dela napak, potem pa jo samo enkrat, pa “vidi čez sir”. 
Jože, vem da ti vse to veš in ti ne solim pamet. Pišem na splošno, v opomin vsem, tudi sebi, ko pozabim, pa so mi takšni tvoji, odkrito povedani dogodki v pomoč in zelo cenim to tvojo spontanost in poštenost. Ampak tebe in mene, ko zavestno tehtava, kako daleč gre in koliko sva s svojim znanjem sposobna vplivat na usodo, ne bo žal, žal mi je tistih mladebudnežev, ki tega ne vedo in ne morejo vedeti, ker jim ni nihče povedal, jih v eforiji letenja ni opozoril, kvečjemu, ko jih je strah v zraku in jim razum govori, ne počenjaj tega, jih hkrati spodbujajo s svojo hvalo, kako daleč in kaj so leteli (tudi OLC), kako jih nič ni strah, kako so dobre in primerne razmere in je vse to normalno, ko jih sredi največje termike vozijo na štarte itd…
Ja tebe, ki si mi prijatelj,ki vse to veš, mi te tvoje poškodbe ni žal, mi je pa žal “Poljaka”, on ni in ne bo vedel. [19.08.2013 07:53]

14.Turčin _ Alojz Turk : O ful gasu ob pobočju?? niti ne bi… 
Pojč, enkrat sem ti že napisal, da premeri špage (Axis – dinema!). Ali padalo pri pristajanju štrbunkne, namesto da bi lepo ocedil hitrost in stopil na tla?
Najlažje je drugim soliti pamet, vem: Glede na tvoj stil letenja, tvoje špure po “divjini” in najbrž rekordno število “dogodkov” razmisli o padalu EN-B. Ko boš obvisel v neku grapi, kjer ne bo signala niti od Boga, kaj šele telefona ali postaje, boš zamudil še kaj drugega, ne le na poroko. [19.08.2013 08:16]

15.Turčin _ Alojz Turk : Pripis: Kakorkoli že bo kdo razumel, mišljeno je bilo dobronamerno. [19.08.2013 08:17]

Glede na mojo nočno aktivnost (vožnja na Dunaj in nazaj 🙂 ) sem dopoldne, ko se začneva koordinirati z Manco, kar malo odsoten. Glede na V (Erzo je danes definitivno šel na Ivanščico), Mega predlaga Grmado ali Zavrh in jaz sem za Grmado in to posredujem Manci (med postankom v Žalcu) in tudi Mateji.

Ker je Manca frej malo prej, kot sem jaz v LJ, odšiba na Unc in se zveže z Megom (in Sašom) in že šibajo gor, ko se midva z Matejo šele odpravljava iz Lj.

Ko prideva na start, je Manca še vedno v startni poziciji, Mega pa v poziciji za moralno oporo (in psihiranje 🙂 ) in asistenco, Sašo pa že daleč pod oblaki proti Cerknici.

Razdrihov let

Razdrihov let

Njemu je uspelo startati, ko je bil veter še močan (pa mešajoč sem in tja) in je še delalo, sedaj pa se čakanju in modrovanju pridruživa še midva z Matejo. Občasno vseeno pihne tudi nekaj časa gor in začnem se rihtati in postavljati. To spodbudi tudi Manco, ki končno potegne in jo sprva krasno liftne gor.

Potem potegnem jaz naprej, pa me skipa v travnik, v drugo pa hrbtno in lepo odletim. Manca že počasi curi in se bori in grize, jaz grem v levo za rob in se borim in grizem in dobim dviganje in sem nad startom. Že mislim, da sem zmagal, pa ni več nobenega dviganja in s 100m nad startom samo še počasi tonem ob pobočju (in se borim in grizem). Manca poskuša zunaj nad dolino v smrdljivi termiki, pa ji tudi ne uspe in dokončno scuri. Jaz pa nekaj minut za njo na standardnem pristanku pod cesto pod pokopališčem.

Zoranov let

Zoranov let

Med pospravljanjem iščem idejno rešitev postavitve postaje, ker se mi zdi, da pokončna postavitev bistveno izboljša sprejem (v primerjavi z ležečo, kot sem jo imel doslej v kokpitu (?) ). Kmalu je tudi Manca pri avtu, v zraku pa se pojavi dodaten padalec – Redstar. Najprej mu uspe krasno pobrati, potem pa tudi on izgubi višino in drajsa po pobočju pred startom. Končno odleti tudi Mateja, ki samo scuri na pristanek k meni (vendar z novim padalom to malo traja dlje, kot bi s starim 🙂 ). Na koncu je v zraku še Mega, ki se pridruži Redstaru in drajsata skupaj toliko časa, da mi počasi in v miru pospravimo.

Končno sta tudi onadva na tleh. Redstar z Manco, Matejo in mano v rally vožnji (Manca) gor po avte. Ko smo spet dol, pa gruntamo še malo, ali bi še poskušali enkrat odleteti (Strmca, še enkrat Grmada ?), pa se predamo, ker ne kaže, da bi bilo kaj več uspeha, kot prvič. Delux je prej prihajal k nam, pa si je med potjo premislil in se preusmeril na Kovk.

Še zaključno druženje na Uncu, potem pa razlaz (midva z Matejo skupaj še do LJ)… Boris pa očitno ni šel na Kovk

Borisov let

Borisov let

Deluxov komentar leta: posneto z fly me recorderjem
Komentarji (2)

  • 1.Boris Delux : pristal bom čez 1 dobro uro [29.06.2013 19:44]

Zvečer se oglasi še Erzo, ki je uspel na Ivanščici 🙂

Erzov let

Erzov let

Vreme bolj kilavo in še vedno V. V Karavankah že od jutra bolj zaprto in le malo bolje je na Jugu. Na Kovku nažiga burja do 15m/s. Grmada se mi zdi še najbolj sprejemljiva. Erzo se pusti samo obvestiti, pa se bo sproti odločal. Megu se tudi ne zdi čisto brezupno, da hodimo dol, ampak on bo samo šofer (očitno mu je jasno, da se bo samo za dol vreči).

Erzo uspe povezati civilne dejavnosti z letalno kombinacijo in tako smo dogovorjeni ob balah v Planini. Vmes je v kombinaciji še Simeon, pa se ne uskladimo.

Ko z Megom čakava Erza, začne kapljati. Ko se pridruži, še malo čakamo (če bo mogoče nehalo, posijalo sonce ali kaj takega :-)…). Ker ni sprememb, se odločimo, da vseeno gremo pogledati gor (mogoče pa gori ne kaplja :-)…).

Na Strmci piha čez Petriča in Erzo pride na idejo, da je pa to prava smer za Lipovec ali Špilnik (ali pa Gabrovico). Ker smo na križpotju odvijem na levo in smo na kolovozu gor na sedelce med Lipovcem in Špilnikom. Na levo zgleda bliže, pa še kolesnice so po hribu gor. In smo na vrhu travnika.

Erzo se že rihta, Mega pomaga, kot vedno. Piha z leve in občasno poševno dol. Erzo potegne naprej in laufa, laufa in je že skoraj v zraku … in še polaufa in je v zraku. Pa še jaz v tangicah in s cota klasse. Mogoče kak korak manj, ampak laufati je pa treba… V zraku kaplja že malo močneje, ko zavijem na desno za Erzom proti Studenu. Ko pridem nad vas, Erzo ravno pristaja na travniku pri vasi

in čez nekaj trenutkov sem pri njem.

Zoranov let

Zoranov let

Zloživa in do ceste, pa je tudi že Mega pri naju.

Potešeni (no, vsaj midva z Erzom) se peljemo proti Planini in pri balah še malo nakladamo pred razlazom (jaz se tudi že prestavim v civilko). Pa Erzo pokliče Simeona, ki je pravkar v dežju odjadral z Lovrenca (Polhov Gradec) in namerava še k nam na Grmado. In ker res ne dežuje več (je pa grdo oblačno naokoli), ga počakamo (jaz se spet preoblečem iz civilke…).

Ko pride, je za Erza žal prepozno (civilne obveznosti ne dajejo več manevrskega prostora…) in ostane spodaj, mi trije pa še na Grmado.

Na startu piha skoraj nič ali rahlo z leve. Simeon takoj postavi, potegne Huskyja, mu ga skoraj sesuje na robu, pa ga elegantno spet postavi nad sebe in odleti…

Z Megom postaviva še mojo coto. V prvo ga sicer dobim nad sebe, pa razbremenim in podrem. V drugo gre v redu in odletim. Zavijem v levo, za rob, kjer pričakujem vsaj nekaj vetra in dviganja, pa nič. Zato samo zavjugam na desno in nad Planino in pristanem na pokošenem travniku pod cesto zraven Simeona.

Zoranov let

Zoranov let

Simeon hitro zloži in se odpravi še na eno rundo pešaka gor (mora se še malo razgibati danes…), jaz pa počakam Mega, da je z LCjem pri meni. Na Unc in razlaz. Kasneje mi Simeon sporoči, da je drugo rundo že pihalo od zadaj in da je komaj uspel odleteti (z veliko stopnjo tveganja, da bi spet obvisel na drevesih…).

Po 6 dneh abstinence je moja potreba res že huda. Manca se že zjutraj prijavi za današnjo akcijo, Erzo naj bi šel na Ivanščico, pa se izkaže, da so jo odpovedali. Mene sicer mika v Karavanke, pa se hitro zapira in je opoldne že vse črno okoli Krvavca in naprej po Gorenjski.

Ker je napovedan V in tudi res je (čeprav ne tako močan, kot je bilo napovedano) z Manco usklajujeva kam. Moj predlog je Zavrh (Grmada je že precej zabasana z oblaki) in se dogovorimo. Počakam Erza na šodru, prestopim k njemu in do Škorpijona. Malo zamujava, saj naju je Manca pričakovala ob 14h že v Borovnici. Pove, da sta v luftu sta dva padalca: Poje in Simeon. Jožef je ravnokar scuril in že našel štop za še enkrat gor (zraven si je rezerviral še prevoz pri nas, pa še Simeon mu je obljubil, da ga odpelje na Vrhniko (kjer ima Jožef avto).

Ko pridemo na start, je Jožef že drugič v zraku in sporoča, da je Simeon pravkar s kravato in odvrženo rezervo zaružil med bukve. Manca se javi, da gre do Simeona (nekako skupno ugotavljamo njegovo lokacijo). Poje je pristal še drugič, Erzo hitro v zrak, jaz pa čuvam robo na startu in glede na situacijo bom dalje ukrepal. Po telefonu pokličem Simeona, ki pove, da je nepoškodovan in je obvestil 112, da ni potrebe po reševalcih. Manca je kmalu pri njem in Simeon neverjetno hitro reši z drevesa sebe in padalo.

Simeonov drugi let - padec

Simeonov drugi let – padec

 
Simeonov komentar leta: V drugo sem kar tam poštartal, kjer sem pristal, mal gre na tesno čez drevje, sem pa pozabil prižgati vario. Potem pa prejšnjega stebra ni bilo več najti, sem zato začel s hitrostjo vrtet veter, ki se je zaletaval po pobočju, da z njim pobegnem nad rob hriba, pa me je zaprlo, jaz pa ves vesel, tu je steber, trikrat med kroženjem popumpam, ker gre vedno težko ven – se krilo vedno obesi na vrvice, a nič hudega ker smer pa drži. Zdaj pa je kar sam zavijal, ko pogledam ni odprt pač pa kravatica, pol metra krila navzdol iz vrvic pa zopet napihnjen, da bo ja težko šel ven, pa probam ušesa, pa nekako nisem mogel prelomit, pa hočem letet naravnost,rahlo bolj zavrem zunanjo odprto stran pa je že vse utihnilo in nakazalo prevlečen let, hitro popustim in kontroliram kroženje. Iščem vrvico stabilizatorja, pa so vse na kupu stisnjene od deformacije, vse tanke tekmovalne bele in jo ne najdem, primem A linijo, hočem zapret pol krila pa sem prenežen oz. jo prehitro spustim, malo se zalomi a ne poklopi, da bi se sprostilo krilo ( v kroženju je verjetno kupola trdnejša, pa morda v dvigajočem vetru), zatem poskušam stabilizirat let pa je dovolj da se krilo prevleče, ja potem je bil pa čas za rezervo, močno si rečem in refleksno odvržem, potem pa traja, kaj je narobe, vidim da je gurtna navita, v tem se odpre. Jože pravi, da se je v trenutku odprla, meni se je pa vse tako počasi in v miru dogajalo, za odpiranje rezerve je pa trajalo. Očitno ko si poln adrenalina možgani tako hitro delajo, pa še zdaj se spomnim takega miru, kot da bi od zunaj vse to gledal. Ja kaj vse smo sposobni, pa ne vemo:). Ko se rezerva odpre me obrne z glavo navzdol, hočem povleči noge, pa se mi zataknejo v kokon, z roko ga odmaknem in se postavim pokonci, podrem padalo, rezerva se postavi pokonci potem pa zajadra proti zelenim bukovim krošnjam, takoj zagrabim prvo vejo in že med padanjem plezam oz. se vlečem do debelejše veje in potem debla. Padalo me rahlo vleče nazaj, povlečem rezervo in se sname. Povlečem jo k sebi, in se z njo zavarujem za deblo, odpnem eno nogo iz sedeža, Jože že kroži nad mano in sprašuje kako sem, da je le vse OK, pokličem 112 in se s prijetno mladenko pomenim, da je vse pod kontrolo in da ni panike. Potem povlečem padalo in se sname, zatem pa splezam po deblu dol tistih 30 m, no na tleh pa priznam Manci, da jih je pol manj :). Toliko, da mi ne bo potrebno vsakemu posebej razlagat. Kaj je bilo narobe. Preveč korajžno, glede na veter in neresno jemanje zapiranja, še pogledal nisem, preveč rutinsko in samoumevno. Zdaj bom pa verjetno spet nekaj časa trzal pri vsakem zapiranju :).
Komentarji (1)
  • 1.Edo Govekar : kako že Erzo pravi ” dobro je kar se dobro konča” :)) [28.06.2013 08:41]

Ker se Jožefu že zelo mudi na nek pogreb, mu Manca organizira še prevoz do Vrhnike. Erzo scuri v smeri Zabočeva

Erzova prvi let

Erzova prvi let

in tudi hitro dobi štop za še enkrat gor. Najprej je na startu Manca in malo za njo še Simeon, Erzo pa nekaj za njima. Simeon hoče najprejl še enkrat startati, potem pa ugotovil, da bo zamudil na Gozd na predvidene izpite in se poslovi. Mega prihaja s pregleda v LJ, Mateja tudi razmišlja, da bi prišla. Ker pa veter tukaj ni preveč obetaven, se Mega odloči, da gre raje pogledati na Grmado in bo javil, kako je tam.

Erzo še enkrat postavi in je hitro v zraku, Manca starta malo za njim. Curita proti pristanku, ko postavim še jaz.

V zraku me kar drži in takoj zavijem na levo na sleme, kjer dobim rahlo dviganje. Manca je že pristala, Erzo se matra tik nad Škorpijonom. Manca pove, da temna baza spredaj nad pristankom močno vleče, nad Trebelnikom pa je druga podobna. Jaz sem med njima in rahlo naberem pred Trebelnikom, potem pa se zapeljem kar bolj zunaj v smeri Vrhnike in krasno drži. Rahlo nabiram in kar v ravni črti peljem proti Vrhniki v smeri BJja. Občasno je čutiti močan V, vendar hitrosti z vetrom niso pretirane (35 km/h). Mene pa ves čas lepo drži in šele nad Vrhniko začnem zgubljati višino. Nad BJjem imam še 600, usmerim se pod Staro Vrhniko proti Podlipski dolini, pred njo pa obrnem (množica daljnovodov in kablov mi sploh ni všeč v tem vetru…) in pristanem na pokošenem travniku pred Podčelom.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo se je rešil in je tudi že proti Vrhniki (najprej je celo nameraval v smeri Logatca, Megu naproti 🙂 ). Medtem ko prihaja Manca pome, pospravljam, ko je pri meni pa že vidiva Erza, kako pristaja za Staro Vrhniko. Medtem, ko on pristaja,

Erzov drugi let

Erzov drugi let

greva midva v Borovnico in po njegov avto na Zavrh, kjer se z Manco posloviva. Pripeljem mu ga na polje, kjer nabira solato, potem pa še on mene na šoder.

Mega javi, da je na Grmadi močno, se je pa dalo vseeno lepo leteti. Mateja je današnji dan spustila…

Erzov komentar leta: Pred 9h uro kliče Poje za Zavrh, ko je še megla… Potem odpove. Itak bodo nevihte, sklenem in v neletenje se zaveževa skupaj s Ščuko, ko pokliče. Toda po prezgodnjedopoldanskem razvijanju oblakov, so ti zdaj, vsaj proti Borovnici idealni. Volja je trdna, telo je mehko in že ga žgem SAM proti štartu, ko je vmes ene 5 klicev neuspešnih. V daljavah na jug in SZ se vidi kak dež, sicer je ok. Ogromna baza mi pokrije štart in dolino, da veter usahne. Počakam do 10 min, da gre čez in potegnem v dviganje, ki bi šlo do vrha, pa mi ne paše. Tja v Polhov Grac je že čist temno in dež. Pomislim na Megata, Sušo in sebe v podobnih situacijah tukaj in se držim nizko. Porinem na Barje – enega vseeno prekmalu zapustim in ne dosežem Zalaznikovega Drenovga griča.

Erzov let

Erzov let

Pokličem Pojeta, ki pravi, da Simeon leti iz Pohovga Graca proti Ulovki. Res zagledam svetlo pojavo na črnomodrem ozadju oblačnosti, kako ga žge okoli Kurena, pod Planino k meni domov. Men pa na soncu ni bilo za letet… (on ga še videl ni!)

Komentarji (2)
  • 1.Simeon Klokočovnik : Men je bilo lažje, sem imel izvidnico Jožeta in ko sem rekel, da dež prihaja k nam, je rekel da je še daleč daleč, čeprav sem videl le en greben vmes. No pol jo je pa Jože udaril proti dežju jaz pa vstran od njege. Pa je tista nevihtica koj hitro razpadla 🙂 Jože ma veze, še enkrat potrjeno. [26.06.2013 22:46]
  • 2.Andrej Čerček : Brez Jožetove veze tud vidva na tak dan neb letela, itak. [27.06.2013 07:42]

Zjutraj sem službeno v Cerknici in seveda planiram vsaj skok s Slivnice. Vmes pokliče Boris, kam namerava jata in povem mu za Slivnico. Sprva je za, potem odpove udeležbo. Tudi Slejka zanima, kam namerava jata.

Ko sem sam pripravljen za akcijo, pokličem gor na Slivnico in postaja javlja 8/13 :-(. Pokličem Erza, pa pravi, da je po njegovem povsod premočno in da namerava popoldne na Vremščico. Mega zdaj ne, mogoče popoldne… Še vedno bi rad izkoristil bližnjo okolico, če sem že tukaj. Mogoče pa bi bila vseeno Strmca…

Ko pridem gor, nabija JZ 5/10. Ravno takrat pokliče Slejko, da bi šel v Karavanke – na Ambrota, če bo premočno, pa tudi na Gozd. Če grem nazaj v LJ, ne bom hodil še enkrat sem dol… In sva zmenjena.

Ko se odpravljam iz LJ pokliče še Damjan, ki bi šel nekam blizu – Zabočevo. Povem, kako polaga v tistih krajih in je hitro za Gorenjsko. Ampak Gozd ga vseeno ne mika preveč in se odloči za Perota.

S Tomom se dobiva v Vodicah, kjer pustiva njegov avto in z LCjem direkt na Gozd. Ne spodaj, ne zgoraj nikogar. Na startu občasno pihne močneje, ampak sploh ni kritično. Tom razmišlja o Begunjščici, ali pa do Ambrota in prek Velke planine na Koroško. Ali pa samo tu okoli, če bo zgoraj premočno.

Postaviva in Tom predlaga, da me počaka in lahko letiva skupaj. Z veseljem sprejmem ponudbo. Tom starta, potem pa jaz lepo hrbtno in vse je na videz (? na moj videz !!) OK in grem. Takoj v zraku pa me močno vleče v desno, speljem ven iz poseke, pa na levo v veter in si ogledam situacijo: desno zgoraj prava kepa zavozlanih štrikcev (komande pa C linija, pa bog ve kaj še…). Malo poskušam reševati, pa se samo vse zateguje… Jezen in razočaran, ker lepo dela in me Tom čaka na sprednji joški, se zapeljem nad pristanek (kar ni preveč enostavno, saj skoraj zastoliram, ko z levo komando popravljam smer…) :-(.

Zoranov prvi let

Zoranov prvi let

Tom še malo lebdi, kot bi čakal, potem pa se odpelje svojim dogodivščinam naproti…

Besen sam nase začnem pospravljati, pa se pripelje parček na sprehod. Hitro do njiju in nafektam prevoz gor. Najprej se malo izmikata, 5€ pa uredi  zadevo. Padalo samo naberem in zbašem s sedežem v avto in že smo gor.

Odnesem robo na start, počasi postavim in natančno preverim vsak štrikec. Spet naredim zidek in potegnem in sem v luftu. Nekaj uspem nabrati tik pred startom, potem na sprednjo joško, kjer dobim boljši steber in ko naberem do 1100, se odpeljem proti pobočju Tolstega. Lepo drži, tu naberem do 1300 in se kar daleč zunaj odpeljem naprej mimo Storžiča. Še na Kališču malo poberem, pa naprej daleč pred Potoško čez kar v smeri Adergaza. Lepo drži, občasno dvigne in ko pridem do Grajca, upam, da bom dobil lepo dviganje, da bi poskusil nazaj na Gozd. Pa močno dela samo tik ob Grajcu, više mi ne gre (inverzija ?), nazaj v veter pa gre komaj 10 z rahlim gasom… Slejko mi poskuša nekaj povedati po telefonu (kasneje zvem, da me je poskušal opozoriti, naj ne rinem naprej od Krvavca), vendar sem na pol razumel samo da je menda nekje proti Lučam… Še malo drajsam po Grajcu, potem pa v močnem vetru na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Drugi let me je dodobra potolažil, tako da sem res zadovoljen. Takoj se zmeniva s Tomom, ki že prihaja proti Vodicam, ko je Rogatec zavrnil njegove namene…

Slejkov pralni stroj...

Slejkov pralni stroj…

Tomov komentar leta: Prevec vetra je pac prevec vetra…
“get out of jail free card” za letosnjo sezono je pa tudi ponucan 🙂
aja, pa ce bo se kdo proviral v (pre)mocnem JZ proti Goltem; bi najbrz slo, samo ne cez rogatec ampak dolino nizje cez Gornji grad. Rogtec namrec generira parlni stroj z prizgano centrifugo :/
Komentarji (2)
  • 1.Sašo Slabajna : Ob tok močnem JZ vetru se pri Velki hudo skanalizira vseskup in se tkt ni za špilat tm okol. Vseeno pa čestitke za tale let! 🙂 [21.06.2013 20:30]
  • 2.Andrej Samsa : heh bo treba malo krilca prščipnt hehehe….supr ko, se super konča! [21.06.2013 21:02]

Ko pospravim, pokliče še Damjan, da je bil ves uspešen na Perotu 🙂

Damjanov Pero

Damjanov Pero

Erzo danes ne (tako je napovedoval včeraj :-)), Mega ne ve kdaj bo fraj, Manca po 13h. Napovedan močan JZ popoldan z jačanjem. Mene mika Krvavec (pa kaj odleteti). Pokliče Boris, da bi šel na Ambrota, ker ima zvečer v tamkaj bližnjih krajih dogodek in se vse poklopi. Manca ne verjame v Krvavec (da ne bo šla gledat vetra…) in se odloči za Ano, Erzo pa tudi.

Pri odhodu iz LJ se slišiva še z Damjanom, ki je tudi za Krvavec. Med potjo vidim, da veter po Ljubljanski kotlini res nažiga. Erzo  javi, da je na Ani premočno.

Pod Ambrotom že čaka Boris, kmalu je tu  tudi Damjan. Nekaj  Čehov/Poljakov dviguje na pristanku padala (tečaj ?), kmalu pa se jih za srednjo množico pojavi v luftu. Visijo visoko pod oblaki in se skoraj ne premikajo (proti vetru), nekateri vlečejo ušesa, nekateri pristajajo na travnikih nazaj po dolini… Ker veter ne popusti (in je z višino močnejši: na Ambrotu in na Krvavcu sunki 9, na Gozdu tudi), se odločimo za Kamnik-Špica.

Ekspedicija se premakne v Kamnik in gor. LCja pustimo na parkingu ob cesti, sam vzamem Rooka in lahko opremo in peš po potki gor. Na startu sorazmerno mirno z občasnimi sunki (3,5/5,5), piha malo z leve. Ampak šavje pod startom in krošnje levo in desno od štarta pa vršijo in očitno tik pred štartom piha zares ob lažnem miru tu zadaj.

Po nekaj obhodih merilcev (vsi trije po vrsti :-)…) se začnemo prepričevati, da sploh ni tako hudo. Pa se Damjan javi za sondo in raztegne. Z veseljem mu pomagava. Naredi lep zidek, ga prvič hrbtno potegne in mu ga samo klofne z leve, sesuje padalo, zanese v desno in vrže na šavje. Pomagava mu nabrati in še enkrat.

Zdaj je bolj uspešen, lepo ga dvigne proti levi diagonalno po startu, potem pa mu veter zagrabi na pol obrata in ga samo liftne gor. Naprej od starta se komaj premika (gas ?), nazaj prileti kot sneta sekira. Ko nekaj časa opazujeva njegovo jadanje, postane za Deluxa sprejemljivo in postavi še on. Zidka niže proti robu kar ne more lepo postaviti (piha res precej z leve, ob desni pa rotor), ko pa mu uspe dvigniti, ga samo izstreli gor in odnese v desno, da ga že vidim na drevesu… Potem pa ga samo lifta gor in gor in v začetku 0 naprej… Končno se odmakne naprej od starta in zalebdi.

Mene prvi in zlasti drugi start ne navdušita in rabim kakšne pol ure, da prebavim. Veter kvečejmu pojača in, presledki umirjenosti so vedno manjši. Najprej hočem pospraviti (samo odlet me skrbi ob tem vetru z leve, v zraku bi že bilo, čeprav nimam gasa…), potem pa se umirim in postavim. Čakam, da pihne bolj gor in dvignem kot profesor: počasi gor, zabremzam, preverim, vse OK se obrnem slowmotion in stopim v zrak. Liftne me gor, vendar sploh ne močno. Boris in Damjan se vozikata sem in tja (hitro sem in počasi tja…), jaz tudi malo zaokrožim, potem pa rinem ven. Krasno drži in dviguje, dokler se bolj ne odlepimo od hriba. Boris se odpelje proti pristanku, midva z Damjanom že malo polebdiva skupaj, potem pa dol. 

Zoranov let

Zoranov let

 

Damjanov let

Damjanov let

 

Ko pospravljamo, se v zraku začnejo pojavljati nova in nova padala in kmalu jih vsaj pet jadra okoli starta. Do avta, Boris na sladoled, midva z Damjanonovim avtom gor po LCja in se že pridruživa v slaščičarni. Po gori sladoleda (predvsem jaz) se poslovimo.

Damjan domov, midva z Borisom pa na dogodek –  predpremiero komedije-Avsenik musicla-predstave, v kateri nastopa tudi Borisova Tinkara. Super, da sem sprejel vabilo :-).

Glede na vreme in veter bi jaz šel najraje v Karavanke (Krvavec pa to…). Mare samo čaka poziv, da se aktivira. Erzo najprej ne ve čisto, kam bi šel (Nevidni vabi na Vremščico, pa takoj pristane na Slivnico, kar je Erzov predlog…), se celo strinja, da bi bil Krvavec danes OK, ampak Mega sploh ne mika v naše kraje 🙁 in z Erzom sta takoj zaveznika, da je edina prava izbira (glede časovne usklajenosti, pa vetra, pa zvezd,…) Slivnica. Midva z Maretom se prilagodiva: gre jata najprej na Slivnico, tam bova midva itak scurila in greva potem na Ambrota na miren večerni let :-).

Z LCjem po Mareta v Fužine, potem do Vrhnike, tam prestopiva v Erzov luksuzni enoprostorc (=nekdanji avtobus, ampak ima na novo zaflikano pravkar presekano gumo, je pa še vedno brez klime…) in na pumpo v Cerknico, kjer vskoči Mega. Kombinacija s Simonom Grimšičem se nekako ne izide, sedi pa dotični s svojo 1/2 na startu, ko pridemo gor. Hitro postavimo, potem pa ugotovimo, da itak ne piha nič in gremo počivat v senco in se gremo botanike (vsaj nekateri, drugi modrujejo kar tako…).

Ko končno začne pihati in se pojavi na startu še Urednik, da Erzo komando za akcijo in z Megom sta že v zraku. Takoj za njima sem jaz, odločen, da se ju držim ko klop. Mega najde neko dviganje, jaz se najprej matram na desni, potem pa zadenem na zlato žilo. No, to je krasen steber, kamor pride takoj Erzo in skupaj vrtiva (prvič, da s soborcem res v istem krogu vrtiva steber dokler gre. In gre do 1600. Tu nekje steber oslabi in Erzo se odpelje v smeri SV (Krim-Kurešček). Mega je nekje še višje, jaz pa za Erzom. V to smer se sicer razvijajo karfijole, ampak Erzo že ve… Ko se doline strmo dvignejo proti Osredku, Erzo dobi dviganje in začne motati. Ko pa jaz pridem tja, ne dobim nič in zacurim kot mladi mucek. Pod mano je vasica Hruškarje in že izbiram travnik (pokošen) za pristat. Vseeno lovim sem in tja in slabih 100m nad tlemi ujamem šibko dviganje, ki z vsakim metrom vrtenja postaja močnejše. Kmalu je okoli mene že vse hladno in rahlo megličasto. Dviganje je sedaj že 2,5 in nad mano črn oblak. Erzo in Mega (in Urednik) so pod veliko črno karfijolo nekje nad Osredkom in tja me ne mika. Desno tudi moja črna baza in ker ne vem, kako bo še vleklo gor, se odločim proti Blokam. Res je tu najbolj jasno, drži pa tudi slabo in začnem pospešeno curiti. Pri Novi vasi se usedem na tla in leta je konec.

Zoranov let

Zoranov let

 

Javim Maretu kje sem in ko pospravim, čakam še nekaj časa, da je pri meni. Manca prihaja z Deluxom na start, midva pa še ne veva, kam naprej pobirati. Zato si v Novovaškem Mercatorju kupiva radlerje in sladoled in pico in se zažreva pod vaško lipo. In gledava črnino na V, ki raste in zastira že to polovico neba. Začne še grmeti. Pa javi Mega, da je pristal blizu Pijave Gorice, malo za njim pa še Erzo poroča z Iga, da je tam.

Erzov let

Erzov let

Manca in Delux bosta rešila Megov avto, ko bo ta rešil njiju, midva pa v pobiralno akcijo: Bloke, Rašca, Turjak (tu se začne huronska nevihta s strelami in kepami vode…), Pijava Gorica in Ig (naloživa Erza) in preko Šmarja nazaj proti Pijavi, kjer na pumpi čaka Mega. Namesto, da bi šli naprej, čakamo na pobiranje Urednika, ki se ne javi (lep izgovor za posedanje ob piru na pumpi 🙂 ). Ko spijemo in se Urednik od nikoder ne pojavi, Erzo ugotovi, da nima več smisla čakati. Odpeljemo Mareta v Štepanijo (saj smo blizu), ker bi rad za danes zaključil z letenjem (pa še sploh ni letel, ampak Ambro ga več ne zanima, bližina toplega doma je močnejša….).

Potem pa na Vrhniko, kjer se Erzo odklopi, ker se gre na Bajer namakat z družino (bližina toplega doma, pa to…). Vmes še dobimo info, da sta Manca in Delux uspešno zaključila misijo na Slivnici: sta letela. Jaz pa zapeljem še Mega na Unc in razlaz.