Ker že 2 dneva nisem bil nikjer v zraku, za danes pa imam popoldne zemeljske obveznosti (pa še velika možnost dežja je), se odločim vsaj za skokec v Kižlovki.

Čeprav je na nebu vse kilavo, ob odhodu zgleda še obetavno (ni močnega SV), na poti tja pa že kaplja.

V dolinici sedim v LCju in čakam, da kapljanje poneha, saj radarska slika kaže, da bo to kmalu čez. Stara lokacija na vrhu pokošena (in počiščena) v nulo, ostalo v dolinici v 1,5m visoki travnati divjini (le polje na sveže pobranano).

Po pol ure je res samo še nekaj rosenja in se spravim gor. Postavim in čakam, pa ves čas piha od zadaj (moči od rahlega svaljkanja padala od zadaj, do nežnega diha dol). Čakam in študiram cikle in potem v (skoraj) nuli potegnem hrbtno, pa cote ne spravim gor. Postavim in še enkrat. V tretje potegnem naprej. In v četrto, peto, šesto…

Potem grem enkrat prav na vrh pod rob gozda, kjer gozd zapira ta vetrič dol. Postavim in celo dahne gor po pobočju in mi po nekaj korakih sesuje padalo na stran in naprej (to je bil le nek rotorček…). Spet postavim spodaj na glavi in še nekajkrat neuspešno poskušam pod različnimi koti in si vsakokrat rečem, da je zadnjič. Potem začne kapljati. Obljubim si še zadnji poskus.

In tako tudi naslednjič, ob vse bolj vlažni/mokri coti, ki gre vse teže gor s tal, pa če poskušam naprej ali hrbtno. Potem pa enkrat dočakam nulo in potegnem hrbtno in cota gre nad mene, da po obratu le dovolj obremenim, da speljem. In pociljam kar nad polje, da ne bom oral po visoki travi. In presenetljivo lepo pristanem na koncu pobrananega polja po skoraj 2 urah neštetih poskusov (lahko pa rečem, da sem groundhandlal 🙂 )…

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Še vedno vztraja V z burjo na Primorskem. In zatorej je izbira jasna: Planinska Grmada (in seveda potrdim, ko me pokliče Jean za navedeni cilj…). Mega je tudi za in razpišem zbor za 12.30 pri Balah. Kar nekaj jih potrdi, ne oglasi pa se sekcija Zavrh (ki potem seveda gre na Zavrh…).

Erzo je imel danes operacijo in se nekaj javlja, da bi šel zraven na Grmado (zadeva je podrobneje opisana spodaj). Ker sem zgoden, Mega poberem doma; ob uri se potem pri Balah zberemo: Ciletov avto (lastnik že pešači gor), Škobernetov Tomaž (z motorjem) Slejkova Urša in Tom, Emil in Jean. Prestavimo se na Britof in z LCjem in Emilovim avtom gor.

Cile nas pričaka na startu, kjer piha nekaj več, kot predvčerajšnjim. Po ogledu situacije in nekaj močnih sunkih vetra in ustreznem šumenju naokoli Mega ugotovi (kot vedno…), da “ni kaj čakati”.

Prvi v luft Tom, potem po opazovanju njegovih močnih dviganj počasi še ostali: Jean, Mega (prepusti mojo asistenco Tomažu), pa Urša, jaz (si moram prej pripeti spet svojega Mentorja5) in še Cile, Emil in Tomaž.

Malo sem in tja in potem v lep steber z Emilom in Uršo. Naberem do 1800 in direkt na JZ čez Petriča. Danes sem dovolj visok, da se odpeljem brezskrbno (z vetrom v rit) nad postojnsko planoto. Najprej v zlivanju s 50+, potem pa desno od Pivka jame na gričih pred Zagonom še nekaj dviganja. Pred Hraščami zapeljem v močno dviganje v katerem navija Tom, vendar opazujem rastoče in predvsem temne karfijole proti Obali (na obali kar nekaj neviht in ploh in tudi v Ilirski velika celica – ugotovimo kasneje na radarski). Mega po postaji potrdi, da mu ta razvoj ni všeč in da gre dol pri Dolenji vasi.

Megov let

Stane Bajt : Nevihte na obali. [28.5.2023 16:01]

Zato samo zapeljem skozi vso to dviganje in vozim naprej, dokler gre. V Hruševlju samo obrnem nazaj v veter in po liftu dol pristanem.

Zoranov let

Andrej Erznožnik : Saj ne, da bi preveč poudarjal, pa vseeno: atroskopija levega kolena začeta ob 9.00 zjutraj, danes. 10.30 stopim ven, kot nov, prav lahkega kolena stopam sončnemu dnevu nasproti. Vem da je v igri na Telegramu Grmada, tud jaz bi šel, saj se resnično počutim odlično! Sem že odločen, moja padala so na servisu v Loki, Dule mi ponuja svoje, vse se odvija v pravi smeri. Za v medicinske bukve: 2 uri po operaciji že v zraku… Ta Zoran pa vsadi dvom v mojo odločitev: kaj pa če se ti strga šiv? Še nekaj besed in odstopim. [28.5.2023 15:12] Zoran Gaborovič : Erzo… bolš da kak dan počivaš, kot da si v medicinskih almanahih… vprašanje je namreč, v katerem poglavju bi pristal… 😜🤪🙃 [28.5.2023 17:31]

Na tleh kar nekaj burje, ko pospravljam. Tudi Cile in Tom sta na tleh v okolici.

Tomov let

Malo usklajujem še ostale deležnike današnje akcije: Tomaž je pristal pri Britofu. Urša na polju proti Jakovici. Tomaž reši Uršo in ji preda volan Ciletovega enoprostroca, s katerim pride Urša po nas (najprej pobere Toma na izvozu Razdrto, potem Cileta. Naložijo še mene in po Mega v Postojno (je medtem že prištopal do tja).

Emil se javi izpod Čavna.

Emilov let

O Jeanu ne duha ne sluha (telefon nedosegljiv).

Jeanov let

Emil ujame avtobus v Vipavski, mi pa kar od zadaj gor na start rešiti oba avta. Emilovega pustimo v Planini in v Portus na zaključno druženje (malo najprej preverjamo, po čem so kaj pice in domača limonada…).

Medtem prileti z Zavrha Pojetov Jože, ki ujame Emilov avtobus in Emil ga dostavi do Portusa iz Planine, jaz pa naprej na Vrhniko in v Borovnico po njegov avto (kjer še malo pokramljamo z Milanom in Hlišem – ostali so se že razleteli po različnih končnih destinacijah)…

Pa je cel dan zapolnjen z akcijo 🙂

Je danes napovedanega malo več vetra, vendar spet zase vidim Planinsko Grmado (po včerajšnjem razočaranju…). Danes pa se bom naloadal, da vidim, kako bo letel Duletov BGD.

Tudi Mega in Jean sta za, zato objavim zbor na Telegramu… in se dobimo ob 13h pri Balah: Mega, ki tu že klepeta s Kastnerjevim Domnom (slučajno je po šihtu pripeljal tod mimo in bo za šoferja), Jean, Razdrihov Sašo (z drugim šoferjem Tonijem) in še Damjanov Igor. Škobernetov Tomaž (na motorju) zamuja, zato se po navodilu zemeljskih delavcev (kmet bo ravno zdajle začel širiti skladovnico bal ?) prestavimo na pokopališki parking in gor. Igor mi je ponudil v testiranje Maestro2, kar z veseljem sprejmem.

Po krajšem ugotavljanju vetrovne situacije (sonček, lepe bazice vse naokoli, piha podobno kot včeraj, z občasnimi motnjami S,SV z leve) Jean in Mega v luft, za njima pa še Damjanov Igor (s svojim starim Maestrom).

Sam imam kar tri pomočnike, saj Sašo tudi čaka, kaj bodo pokazale sonde v zraku. S prvim dvigom naprej preverim štrikce in vpetje in obnašanje neznanega padala in ga hote podrem, čeprav bi lahko že skoraj odletel.

Postavim se hrbtno in padalo lepo skoči gor, da po obratu odletim po treh štorastih korakih. V zraku pa poezija. Malo sem in tja ob pobočju nad grebenom in povsod dobim neka dviganja in potem steber, ki ga vrtim, vrtim do 1600. Tu dviganje izgubim, izgineta pa mi tudi Jean in Mega, ki vrtita nad mano. Damjan in Sašo vrtita spredaj, jaz sem pa v zanosu prišel že nad Strmco, zato samo obrnem in se odpeljem z vetrom.

Takoj me začne splakovati ob pobočju Strmce (vario mi pokaže tudi 71km/h). Zdi se mi, da sem prenizek, da bi se zapeljal ven nad postojnsko ravnico, zato nadaljujem splakovanje proti Z. Ko sem že blizu tal nad dolinico in vasico Bukovje, po obratu nazaj v veter pristanem na lepem travniku nad vasjo Bukovje (lahko bi šel pristati še nekaj naprej nižje v dolinico, pa mi daljnovodi in trofazna niso preveč všeč…).

Zoranov let

Super vesel za tale testni let (hvala IgorD 🙂 !!!).

Pospravljam in se usklajujem z Domnom, ki prihaja z LCjem pome s štarta (kar od zadaj po gozdovih Sv.Lovrenca). Mega in Jean sta že čez Vremsko dolino, ko me Domen naloži. Ko se z peljeva nazaj v Planino pa sta oba že pristala pri KP.

Megov let

Andrej Erznožnik : Naj ti čestitam prvi [26.5.2023 18:15] Ana Senegačnik Kurnik : Tooooo Stane👏💪 [26.5.2023 18:16] Urban Jernejčič : Bravo Unčan! Car si! [26.5.2023 18:46] Boštjan Zagorc : Kr na morje. Čestitke 👌💪 [26.5.2023 20:05]

Jean prav na koprski plaži.

Jeanov let

S prijateljem Stanetom na morje. Po cesti bi prišla prej. photos.app.goo.gl/wMtBSs8wU3u1ZErt8

Sašo in Igor sta še v luftu, ko mi Domen na pristanku poišče včeraj izgubljeni kompas.

Sašov let

Z Domnom se posloviva in na Unc v Megovo domačijo po tam skladiščeno “postajo Vremščica”. Do Divače, kjer jo predam Rajku v nadaljnjo obravnavo. Med predajo prištopa Jean, potem pa na počivališču Studenec naloživa še Mega, ki je do tja prištopal s tovornjakom. Na pokopališčo Planina se preložita v svoja avta, jaz pa po stari cesti v Logatec, kjer naložim Erza (ki je tam pristal z Zavrha, kjer je danes bila glavnina Jate) in ga dostavim na Vrhniko.

Še malo druženja z Duletom in Mojco, da si potešimo žejo, potem Erza prestavim na Šoder do avta in proti LJU…

Danes prekrasen dan (z malo možnosti ploh ali neviht in zmernim generalnim V, SV in odličnim gradientom…). Že zvečer se mi zdi, da bo zame spet Grmada.

Dopoldne je še kar veliko V vetra in z Megom in Jeanom se dogovorim za kasneje. Megu žal ne znese, tako da pri Balah počakam le familijo Caffou. Ana bo za šoferja, princeska pa itak blaženo drema v svoji lupinici, ko prisedem k njima.

Ana mi odnese robo na start, jaz pa medtem zabavam princesko, ki me po prebujenju začudeno gleda.

Na startu piha skoraj idealno, občasno malo usahne ali obrne z leve. Zopet se vpnem v Duletov BGD Base2. Jean mi padalo razgrne in še trikrat namesti padalo, ko neuspešno dvignem. Potem le speljem in me najprej lepo dvigne, potem pa samo še spušča, bodisi da iščem na levo ali nazaj proti startu. Ves nizek dvakrat uspešno najdem neko dviganje do roba, kjer pa ga izgubim in dokončno odcurim na pristanek po 1/2 h borbe.

Zoranov let

Jean seveda takoj pobere, malo jadra in se potem odpelje domov v Postojno.

Danes je dober dan napovedan in tudi zares, le V vetra naj bi bilo kar nekaj. Eni gredo na Ivanščico, drugi se dogovarjajo za Zavrh, mene pa vleče na Grmado (kjer se lepo pripeljem na start 🙂 ) in Mega je za, Žan pa je imel itak isto misel…

Malo čez 14h se z Megom (ki sem ga pobral doma) pripeljeva k Balam, kjer naloživa še Jeana, Mateja in še enega njunega službenega kolega, ki bo kot bodoči padalec danes za šoferja (naj se navadi, da je padalska zahtevna 🙂 ). Zapeljem LCja gor in na start z BGD Base2, ki mi ga je Dule malo prej prijazno posodil v testiranje (velikost L 100-125, moje vzletne teže s vso težko opremo pa sva pri Megu malo prej navagala 110).

Jean med pripravo iz rukzaka nepričakovano potegne zmatranega Kinga, kar ga malo zaustavi, preden kot prvi odleti med zadnjimi močnejšimi sunki vetra (ves čas piha idealno od roba gor, vendar zelo spremenljivo). Mega seveda asistira meni (hudič je po dolgem času spet prav vpenjati padalo v težko opremo, v katero je bil ves čas vprežen moj Mentor5 🙂 ). Vetra pa skoraj ni več in le včasih dahne malo bolj.

Poskusni dvig (da preverim štrikce in vpetje…) je tak, da bi že skoraj odletel, saj (skoraj) novo padalo kar samo zleze gor. Ko spet nekaj pihne, ga v drugo lepo dvignem in speljem.

Pred startom najprej samo dviguje (kot prej Jeana), potem se proti levi dviganje malo umiri in nekaj časa drajsam pred pobočjem sem in tja lepo nad grebenom. Padalo je krasno vodljivo in mehko in res lepo leti. V zraku se pridruži še Mega in nekaj za njim še Matej. Jeana ne vidim več, saj je po začetnem vnebovzetju zunaj, nad poljem, precej izgubil in se nizek vrnil nazaj pred pobočje.

Sam sem ves čas lepo nad robom, na okoli 1000 in ko gre Mega daleč ven nad Jakovico, kjer začne nabirati, grem za njim. Pa tistega njegovega dviganja ne najdem in se komaj še uspem pripeljati nazaj do uradnega pristanka.

Zoranov let

Med pospravljanjem je “šofer” pobral Jeana in skupaj prideta do mene. Mega javi, da je pristal doma.

Megov let

Pri Balah se poslovimo, saj Jean in kolega morata čakati Mateja, ki kar noče dol in se na koncu še lepo dvigne in zapelje čez Strmco….

Matejev let

Padalo BGD Base2 super leti, mogoče pa se čutim za spoznanje prelahkega na njem. Ga moram še malo preizkusiti…