Danes je napovedane malo manj JZ kot včeraj in z Jeanom se dogovoriva za ponovitev včerajšnjih ogledov (pa seveda mojih ogledov že od Malega Javornika naprej, pa Jeanovih od mladosti naprej…).

Dobiva se nad AC pod Pečno rebrijo pri predvidenem pristanku, ki si ga najprej še enkrat ogledava. Robo rinfuzo k njemu in psički in gor.

Na startu piha podobno kot včeraj. Tolaživa se, da malo manj (tako pravi napoved) in res izmeriva sunke največ 8. Takoj postaviva in potem jaz (ki se javim za prvega) cincam ker vsakokrat prbije, ko sem že skoraj (ne)odločen. Čakava in cincam(va) in se v sebi že predam (ob tem vetru me skrbi predvsem majhen pristanek spodaj in pričakovano nekontrolirano odnašanje nad drevesa…).  

Potem Jean testno nekajkrat dvigne (obesi svoje padalo tudi na trnje) in se enkrat odloči in spelje in ga dvigne in pred cesto spusti, da prekine in sede na jasico spodaj.

Veter spet nabija in odnesem nabrano robo v Jeanov avto. On pa še vztraja in ko spet malo popusti, potegne in spelje in nizko nad šavjem v lep polet.

Potem pa drajsa sem in tja na pobočju in tudi malo nabere. Končno ga malo spusti, da zapelje dol proti pristanku.

Jeanova prvenstvena Pečna reber

Ko pridem po njega morava še malo povezati štrikce, ki jih je potrgal pri pristajanju.

In še enkrat gor, sedaj odločen da grem. Pa na startu spet nabija, tako da spet stisnem rep med noge in dol. Jean mi ponudi da greva še na Sovič pogledat.

In se zapeljeva še tja. Vzamem M24 (v resnici mi ga vzame Jean) in na vrh. Tu sedaj piha manj kot včeraj, ampak še vedno močno. Jean mi razgrne M-a (prostora je malo), pomaga mi pri poskusih hrbtnega dviga, ampak na koncu ga potegneva bolj nazaj na zadnji konec za opazovalnico bunkerja.

V drugem poskusu ga brez zatikanja dvignem in po obratu me Jean še malo potisne, da laže gre naprej čez rob.

V zraku je čutiti precej vetra. Malo zajadram sem in tja in pristanem na velikem travniku spodaj.

Zoranov Sovič

Po več kot štirih letih, odkar je ujma pobrala večino dreves na Soviču si že hodim ogledovat, če bi bilo možno odletet. Prostora ni veliko, samo za raztegnit padalo, pa še to ga imaš pod sabo, štriki se povsod zatikajo…

View this post on Instagram

#adelsberg … ali nam je ujma naredila nov štart?

A post shared by Jean Caffou (@jeancaffou) on

Tu sem že tretjič s padalom, vmes sem enkrat že zgrmel z gradu dol cca 2 metra na tla.

Danes odlični pogoji, za dvig padala mogoče malo premalo vetra, ampak ko je prišel nad glavo je bilo sape ravno prav za še en check, nato pa se samo odrinem in že jadram nad hribom. Še dobro da sem s sabo imel ženo in gor našel še dva pomočnika, da so mi držali padalo.
S telefonom/snemanjem smo imeli nekaj težav, tako da je na voljo samo nekaj izsekov.

Lahko bi se še nastavljal, ampak se nama mudi nazaj, tako da se odpeljem čez mesto na panoramo in v pristanek.

Končno se na Cerkniškem nekaj dogaja. Z Emilom si ne moremo kaj veliko pomagati 🙂 a k sreči smo dobili nadobudno jadralno mladino, ki aktivno deluje pri obnovi bivšega kluba Race, začeli so pa tudi urejati novo – staro vzletišče pod Javorniki (staro vzletišče je v resnici cca 50 višinskih metrov nižje, ki so ga nekoč uporabljali zmajarji, a je sedaj zaraščeno), ki bi bilo primerno za severne strani vetra, ki so za Slivnico premočni ko termika ne prevlada, ali ko na Grmadi piha iz leve.

Prvo delovno akcijo so organizirali v soboto, 11.8.2018, pridružila sta se očeta obeh (Cic, Sernel sr.) in vzletišče so po dogovoru z lastnikom očistili do te mere, da je vzletanje že možno. Na vzletišču je bila že prej postavljena spletna kamera, ki zaenkrat še moti, a tudi z lastnikom kamere je dogovorjeno, da se jo lahko premakne.

Boštjan je zapisal prvo poročilo takole:

1. Čiščenje Na novem vzletišču Čela gora uspešno!
Potrebno se bo še vsaj 2x dobiti, da uredimo teren za varno vzletanje.
Potrebno bo tudi prestaviti tripod s kamero za 2.5m v levo, za kar bomo potrebovali žakel cementa vodo in pesek.
Krampi in lopate + grabljice bodo nepogrešljiv opreme za naslednjič.
Kamen na kamen vzletišče! se vidimo! 🤗🤗🐥🐥😎

 

 

Naslednji dan se vrnemo z okrepitvami in pogledamo ali je vzletanje res že možno. Izruvamo še nekaj skal in požagamo grmičke, veter popusti in potegnem. Žal je vlekel JV iz desne, vzporedno z grebenom, tako da je bil neuporaben. A štart ima velik potencial za XC.

Jean - Čela gora - Javorniki

Jeanov prvenstveni štart

 

Na kulturni praznik bi bilo kulturno narediti nov štart. Odločim se ponovno poskusit hribček Stari grad – pod anteno, ker sem bil s padalom gor že trikrat. Erzo je odletel pod daljnovodom, ko je bil žled in ni bilo dratov. Zoran ga je tudi gledal že 4 leta, bil je gor že 7 krat. Pa saj ga ne moreš zgrešit, kot se ti tako hinavsko svetlika že iz avtoceste. Problematično je odletet, ker skoraj vedno piha iz strani in v poseki not je brezvetrje. Za štart naprej porabiš preveč prostora in si spodaj že hudo omejen s pristankom. Če je pa vetra dovolj, da v poseki not pihne na gor, je pa v zraku sigurno čez 10m/s in močno turbulentno.

Stari grad

Vseeno se odločim probat, saj nekih 15 min opazujem smrečice s tankimi debli, ki se že nekaj časa ne zibljejo več. Odločim se, da je to moj trenutek in poskusim štartat. Padalo seveda ne gre gor, zato počakam da imam vsaj malo sape gor, da rabim čim manj časa teči. Seveda ko sapico imam, se smrekce že zibajo. V luftu sem skoraj brez težav, razen to, da mi je ušel naprej, ko pridem ven iz poseke se pa začne. Padalo imam vse drugje, kot nad glavo, dvakrat mi zaviha ušesa, močno me odnaša v levo (V), zato v pričakovanju na hujši kolaps vseeno pritisnem na pol gasa in rinem naprej čez kočljivo drevesno mejo, za katero ni nujno, da se jo da vedno preleteti. Na pristajalnem travniku, precej stran od hriba že mislim, da sem stran od najhujšega pa ni nič boljše. Lebdim na mestu, dobesedno. Ne naprej, ne nazaj, niti gor niti dol. Že študiram, ali bi šel z ušesi dol, ampak nisem niti imel ne časa ne dovolj rok na voljo, saj sem imel čisto preveč dela s stabilizacijo padala, potisnem polni gas in kot polž porinem v območje spuščanja, na tla pa pridem lepo in v močnem še malo pohendlam. Enkrat, prvič, zadnjič in nikoli več.

Stari grad – jean

Stari grad – 3D vizualizacija

Na OLC-ju pa se razvije prava debata / vojna s poimenovanji in lastništvu značk…

Flight note: divje. nikoli več [8.2.2017 16:41]
Stane Bajt : Si nisem mislil, da si tako zelo ubrisan. 😉 Lepo, da se je lepo izteklo. [8.2.2017 16:26]
Zoran Gaborovič : 3 leta sem ga čuval in čakal na primeren veter. Pa pride mularija in ga kar odleti… Nobena spoštovanja 🙂 !! [8.2.2017 17:03]
Janez Kocjan – JanKo. : sej mora bt “luštno”, če ne piha preveč!!! ;)) [8.2.2017 17:03]
Jean Caffou : Če ne piha preveč je težko štartat oz predno si v luftu si že nizko [8.2.2017 17:25]
Jean Caffou : Smer vetra pa zaradi oblike doline tu ni nikoli prava razen mogoče na termiko. [8.2.2017 17:36]
Jože Poje : Vidim da si vstopil v “bojne vrste”. Lepo. A bitka bo dolga… [8.2.2017 18:28]
Andrej Erznožnik : Halooo, ukradel si mi značko imena štarta, ki je bila pri mojem letu. To je lahko kvečjemu stari grad malo niže. Prosim vrni štart. [8.2.2017 19:32]
Jože Poje : Zoran ima “Stari grad malo niže” tu pa je “Stari grad malo zraven”. [8.2.2017 20:32]
Jean Caffou : Zoran ima Kolobar, to je drug hrib. https://i.imgur.com/8RrXZ08.png [8.2.2017 20:54]
Jože Poje : O ti šment. Križec je prav točno med Starim gradom in Kolobarjem! V rahli dolinci. Kaj pa, če se Zoran strinja, rečemu tu “Zoranova dolinca”? [8.2.2017 21:16]
Jean Caffou : Glede na to, kako je nizko, bi lahko bilo kar “Cerje” kakor piše počez 🙂 https://i.imgur.com/PEFcDFf.png[8.2.2017 21:35]
Stane Bajt : A bo kdo mene domačina kaj vprašal. Ima vsaka njiva in vsaka senožet svoje ime, Ne pa : zraven, malo niže, zoranova kajvemkaj itd. Lazi pod gradom. [9.2.2017 00:03]
Jože Poje : To je beseda na mestu! Tudi jaz grem k domačiji, rečem kakšno besedo in povprašam kako se po domače reče pri njih ali tu oz. tam, kjer sem letel. Če le imam čas. Pogosto se naprej mudi… [9.2.2017 07:39]

Stari grad – DTK

Na Uncu vskoči Mega (ki ne bo letel…), na Ravbarkomando po Jeana (je že v igri: s seboj ima 2 kompleta – projektnega in zaresnega 🙂 ).

Najprej skozi drote pastirja na Osp, kjer po splošni oceni piha premočno. Torej bo tudi Kraški rob premočan in predlagam projekt (ki sva si ga že nekoč z Ukijem ogledala, pa je narobe pihalo).

Skozi Hrastovlje in do razgledišča ob cerkvici pod nekdanjim Zanigradom. Piha prav, mogoče občasno preveč z leve in sunkovito …  in postaviva.

Po nekaj poskusih Žana kar dvigne od tal in spelje. Jaz takoj za njim skozi grmovje. Kar drži in po nekaj zavojih in dolgem zavoju v desno pristaneva na travnikih pod Hrastovljami.

Jeanov let

Jeanov let

Zoranov let

Zoranov let

NOVNOVNOV !!! 🙂 . In ga Žan poimenuje Žanigrad 🙂 .