Za danes napovedan najslabši dan v tednu, z vetrom sem in tja in SZ v višavah. Zato se odločim za projekte – v Tuhinjsko dolino (kjer je bolje, da je manj vetra, sicer ga je vedno preveč).

Na dveh lokacijah, ki si jih ogledujem je seveda veter popolnoma iz napačne smeri – V, na tretji pa zagrajena visoka in nepokošena trava, popolnoma na ogled lastniku, ki mi ne odobri akcije.

Nazadnje pridem še na planotico v Zgornji Tuhinj, kjer lastnik nepokošenih travnikov zgoraj ne vidi problemov in mi da navodila, kako naj pridem gor z LCjem.

Štart je res šolski teren (razen nepokošene trave), vendar kaplja, ko pridem. Malo posedim, da poneha in raztegnem Rooka. Piha rahlo gor.

Potegnem in sem v luftu. V loku zapeljem dol na sveže pokošeni travnik na sredi vasi.

Pospravim in peš gor po LCja. Novnov .

Napoved malo spremenljivega vetra, v redu vreme, brez napovedanih pretiranih neviht J od LJU.

Že zgodaj imam danes zemeljske obveznosti v Cerknici in ker elektronika napoveduje, da bo tukaj OK, ne razmišljam kaj dosti o čem drugem, kot o Slivnici. Igor niha med Primorsko in Gorenjsko, Slivnica mu ne vzbuja pretiranega zanimanja. Jean pa bi šel na Slivnico ali Grmado, vendar šele okoli 13h.

Ker svoje končam že ob 11h, se odločim pred resno akcijo še za bližnji, še nerealiziran start Ponikve.

Iz Cerknice sem z LCjem hitro na travniku na vrhu griča. Piha (oziroma skoraj ne piha) idealno. Razgrnem Rooka, v tangice in potegnem.

Nad idiličnim pobočjem travnika (kjer je bil v začetkih padalstva tudi šolski teren), se zapeljem na ravnico spodaj.

Zoranov let

Ko pospravim, najprej kliče Igor, da se je odločil za Gorenjsko, potem pa Jean, da je Emil že v luftu in že nabira čez 1700. Pozabi na 13h in da gasa via Cerknica…

Ko pridem na pumpo, je Jean že tam (še opazim ga ne, ker ga ne pričakujem tako hitro). K njemu in gasa gor.

Na štartu piha OK – J, JZ, mogoče bi lahko malo bolj.

Postaviva in v luft: Jean in jaz.

Ko začnem vrteti, je Jean že pod bazo in se odpelje proti Z. Ko sam naberem na 2100, se tudi jaz odpeljem proti Uncu, saj tu gori kaže SV, V. Pred Uncem se usmeriva bolj v smeri Logatca, Jean nad gmajnami še bolj desno, kot jaz. Nekje proti koncu Planinskega polja on lepo nabere, jaz vrtim bolj neko 0. Potem pa Jean obrne direkt na Grmado, saj od Logatca na tej višini (jaz cca 1300) piha kar konkreten S.

Jean priklopi nad Grmado in takoj nabira, jaz pa na sredi pobočja in se kar matram, da se spajsam čez. Potem tudi sam naberem na 1800 in prek Strmce naprej. Jean pred Lovrencem pobere na 2200 in pove, da gre na Nanos ali direkt na Kovk od zadaj. Ko pridem še sam nad Lovrenca, pa javi, da se zabija v Z in bo obrnil.

Obrnem tudi sam in z nekaj pobiranji čez Grmado, Unec in Rakek proti Cerknici.

Že mislim, da bom sedel pri Podskrajniku, pa nad Stražnikom pri peskokopu pri Zelšah dobim krasen steber, ki me z 750 spet odpelje na 1300. Po dveh urah pristanem pri pumpi.

Zoranov let

Jean pride nad Cerknico na 2200 in čez Slivnico pod zaugajočo bazo podaljša proti Blokam. Ker tam nič ne dobi, se pripelje nazja in še nekaj časa drajsa okoli vrha in potem toplanda.

Jeanov let

Tako si sam reši svoj avto in sem jaz frej…

Zvečer se je pa skuhal dež…

Še vizualizacija

Danes napovedanega precej JZ, v višinah sploh. Gorenjska odpade, torej na Primorsko: Brestovica ali Socerb, mogoče Vremščica.

Igor prisede v LCja. Med potjo ugotovimo, da je tudi Kovk sprejemljiv (6/8 JZ). Pobereva Jeana doma in od zadaj na Kovk (če bo treba še kam naprej).

Poljska skupina tečajnikov se pripravlja na start v vetru, ki je za moj okus že malo premočan za njih. Hitro postavimo in v luft: Jean, jaz in Igor. V desno do Podrte komaj rinem (tik nad grebenom), od tu dalje pa samo gor, naprej ven pa komaj kaj. Poljaku so tudi v luftu in visijo tudi bolj ali manj kot salame… Brez gasa samo gor nad grebenom, naprej pod 10. Z gasom se le spravim nekaj ven nad dolino, ves čas gor okoli 1600. Jean je že precej naprej nad dolino, Igor za njim. Zavijeta čez proti Lokavcu, jaz za njima. Nad Lokavcem se nam udre in hitro izgubim vso višino. S 60+ sem spet nazaj pred Hubljem, kjer je spet vnebovzetje.

Jean predlaga, da bi se kar nazaj zapeljali z vetrom čez planoto, kar se meni ne zdi preveč privlačno (LC je na startu, da drugih potencialnih problemov sploh ne omenjam…). Zato odpeljem v smeri Vipave z mislijo na Nanos, pa gre le dol, dokler se na okoli 700 nad Vipavo ne začne rokenrol. Vetra je res bistveno preveč za moj okus, zato se počasi odpeljem nad Anjo in na tla.

Zoranov let

Mega in pUnČkA sta bila na poti na Kovk, da se nam pridružita in med potjo obrnila, ko je veter pojačal čez 14.

Jean se tudi od Vipave pripelje nazaj nad Kovk in vsaj 3x poskuša toplandati, pa mu v 10/14 na startu tudi približno ne uspe in se tudi počasi odpravi na pristanek.

Jeanov let

Jeanov Komentar leta: Še grablje bi letele, še več, še pristati ne bi mogle.
Komentarji (4)
  • 1.Zoran Gaborovič : Pa kar trikotnik :))) [19.05.2017 17:38]
  • 2.Sandra Fabjan : Pesnik. 🙂 [19.05.2017 23:39]
  • 3.Jernej Gortnar : Sm slišov, da si imev prejšni dan hitr rešeno s prevozom? Aja, kje maša pa trek. lp [20.05.2017 10:31]
  • 4.Jean Caffou : Jerry, ja, še enkrat hvala tvoji ženi, ki je zaradi mene naredila ovinek in me pripeljala do civilizacije. V zraku je bila pa klasična zgodba “kdor visoko leta, nizko pade”. [20.05.2017 10:59]

Medtem s pomočjo Samota rešim LCja. Igor pa kljub prvotni napovedi, da ima tudi zadosti, še kar vztraja. Do Hublja in nazaj čez Kovk na Nanos do Antene, v dvigovanju, ne da bi mu bilo treba sploh zavrteti. In nazaj do Predmeje in na pristanek, kjer ga pobereva…

Igorjev let

 

Igorjev Komentar leta: Zdaj bo dovolj za nekaj časa. Sicer pa danes čisto nekaj drugega kot včeraj. Najprej eno uro baloniranja in brez možnosti za okoli Ravne gore proti zahodu, čeprav je držalo čisto povsod. Logično, saj je JZ. Gremo proti Nanosu ampak glej ga zlomka-kar konkreten jug, ki nikakor ni spustil naprej. Si rečem, dovolj bo in, ko še dobim info, da je Kovk 10-14 ms, se brez prave motivacije dričam od pristanka do Ajdovščine na varni višini med 600 in 800, ker nočem biti “pribit” na križ. In potem še malo vrtim in pri štartu naberem na 1240 in si rečem-grem do kamor gre proti Vipavi in v pristanek. In potem se prebijem do Gradiške ture oz na najboljizrazit južni rob kjer se zgodi presenečenje dneva. Pohodim gas in se malo bolj od zunaj kot po navadi pripeljem brez navijanja do antene na višini 1300. Tudi enkrat ni nič cuknlo-čista nirvana. In nazaj skoraj enako. Tako mirnega, termičnega in enostavnega Nanosa še nisem doživel. Za smetano na torti pa priklop Kovka tudi kot še nikoli. Rečem si naj bodo 4 ure in odrajsam na gasu in brez navijanja s konstantnim dviganjem do Predmeje in nazaj v pristanek pri Anji. Hvala Zoranu za logistiko in reševenje avta.
Komentarji (3)
  • 1.Žarko Komac : zelo izčrpen komentar … [20.05.2017 08:26]
  • 2.Sky Rider : a si mislu okoli Male gore? [20.05.2017 10:53]
  • 3.Igor : @Chuck Noris: Ja seveda. Tolikokrat sem bil tam s padalom in kolesom in si še vedno nisem zapomnil imena. Pa še zadnjič sva se ravno na to temo pogovarjala (Ravna, Mala, Podrta, Ledena-preveč je tega za moje male možgane) [20.05.2017 11:07]

Še vizualizacija letov:

 

Danes napovedan super dan z blagim JZ in lepo termiko. Jean že zjutraj sporoči za velike plane nekaterih (Bodlaj &Co. Lijak-Julijci…). Njemu časovno ne znese in je za kaj bolj lokalnega, jaz pa se (še 🙂  ) ne čutim za kaj takega. In ker je treba čim prej, ostaneva z Igorjem sama. Gorenjska – Krvavec, pa do kamor bo šlo.

Kar problem je priti na pristanek pod Ambrotom zaradi nepričakovanih obvozov. Ko parkirava vsak svoj avto, se zraven zaparkirajo še SG-čani: Bojan Gaberšek z atanom (=fotrom), Matic L. in še en. Seveda se naložimo v LCja, saj je ideja celo za na vrh. Bojan ima namen sicer samo lokalno (tako pravi), ampak ko mu vržemo kost (mogoče pa domov…), se vidi, da jo kar zagrabi. Vidimo, da se na Ambrožu kar matrajo nekateri dokaj nizko, zato samo potegnemo naprej. Prav na vrhu Krvavca pa je čisti V, zato se ustavimo pri hotelu.

Bojan gre takoj pod hotel in odleti.

Gaberškov let

 

Midva z Igorjem i Matic pa h kapelici. Štartamo: jaz, Igor in Matic. Z Igorjem kmalu nabereva nad 2000 in čez Kokro. Jaz direkt čez Javorov vrh, Igor čez Potoško. Do Kriške potem »klasika« – občasno močna dviganja.

Na Kriški potem nabereva in naprej (jaz cca 100m nižji) na Dobrčo. Igor priklopi precej višji, jaz se že vidim, da bom scuril, pa se po dolgem matranju le spajsam. Oba kar nekak časa nabirava do vrha Dobrče, potem Igor kmalu nabere v višave in gre naprej v Begunjščico.

Ostanem sam in se matram. Vsaj 4x ponovim vajo do 100m čez  vrh in spet curaža, dokler le ne naberem na 2200 in se kar po sredi pred Begunjščico odpeljem proti Stolu. Za Petrom dobim steber in do vrha Stola in naprej čez Vajnež in Belščico do Golice (občasna močna dviganja, vendar nič strašnega, ves čas nad grebeni).

Tu nekje vidim Igorja in Matica, ki se že vračata, saj je naprej proti Dovški Babi baje dosti bolj razgonjeno. Obrnem tudi sam in začnemo riniti proti Belščici. Goni nas in V (kje je zdaj ta JZ popoldne ????)  ustavlja, da komaj lezemo naprej. Nekje nad Belsko planino (Pl.Svečica) že kar razmišljam, da bo treba pristati (na Pustem rovtu ali nazaj dol v Planino pod Golico), saj ven na Jesenice ne bom zrinil… Goni me (nas) kot že dolgo ne, ampak na koncu le zrinem okoli Vajneža. Ko poskušam zvedeti, kje sta Igor in Matic (ne vidim ju več), ugotovim, da je postaja prazna. Še malo rinem počasi naprej v močan V (od tod naprej je bilo tega gonjenja konec, pove kasneje Igor in se je dalo pri Stolu spet krasno pobrati za naprej na Dobrčo), potem odstopim in se zapeljem ven nad ravnino in pristanem ob stari cesti pri Lescah.

Zoranov let

Zoranovi Komentarji leta

  • Matic Lausegger : Zoran hvala še tukaj za prevoz na štart.In družbo v zraku 🙂 [18.05.2017 22:21]
  • 2.Jože Iskra : Verjetno en najlepših, Zoran pa nič ne napiše. A je še kar za šankom od veselja? [18.05.2017 22:24]
  • 3.Igor : To je še več, kot sva rekla-Od Jesenic naprej in še nekaj nazaj. O super liniji za na Potoško, fenomenalnem pobiranju pod Dobrčo, samostojni izbiri linije za na Stol in hudem borbanju, nazaj grede, z vsemi bombami in še vedno prevladojočim JV pod Vajnežom pa itak samo-svaka čast! [18.05.2017 22:59]

 

Še dobro na tla ne stopim, ko mi že SMSja Luka Kremžarjev s čestitkami in nepričakovano ponudbo, da me pride iskat !!! Vesel in hvala Luku – in Mateji (ki je odobrila to akcijo 🙂 ).

Še predno pospravim, je pri meni in kmalu sva pod Krvavcem. Tu pristajajo Uki, Mega in Manca, ki so kasneje prišli na Ambrota in odpeljali »klasiko«.

Kmalu pristane tudi Igor.

Igorjev let

Igorjev Komentar leta: Zame kot 100tka. Hvalan Zoranu za začetno in Ukiju za končno logostiko. Zahvala tudi črno oranžmemu Nivuku, s katerim smo odlično sodelovali od štarta, še posebej pa od Dobrče naprej in še bolj do Stola nazaj.
Komentarji (3)
  • 1.Matic Lausegger : Igor hvala za družbo tudi tebi :-)….Lepo smo se peljal ,na začetku sem mislil da imamo samo enosmerno ,pa smo vseen zguncal nazaj do ambroža :-)….Še gdaj. [18.05.2017 22:18]
  • 2.Aleš Čebašek : Dobr si tole spelov ☺ [18.05.2017 22:42]
  • 3.Igor : @Matic: V veselje mi je bilo, še posebej ko sem te zagledal na Begunjščici in spredaj pred Golico tja grede 😉 Upam res, da še kdaj. Lp [18.05.2017 22:47]

 

Pa tudi Matic je malo prej kar na Ambrožu pristal.

Maticev let

Maticev Komentar leta: Mal vetrovno na trenutke.In omejen na gorensko zarad avta :-/…. [18.5.2017 22:13]
Mitja Jančič : Wohoo! [18.5.2017 22:19]
Robert Hren : Super 🙂 kr mav favs 🙂 [18.5.2017 22:22]
Igor : A ti je vario ugasnil, ali pa si pristajal nekje zgoraj??? [18.5.2017 22:50]
Tadej Krevh : Lepa! [18.5.2017 22:55]
Matic Lausegger : #Igor sem pristal zgoraj in se mal uzival na soncku ,pol sm pa kr od tam startov ‘spodnji start’ v soncni zahod za zakljucek dneva :-D.. [19.5.2017 08:10]
Zoran Gaborovič : Škoda, bi lahko kar gor pristal, pa moj avto dol peljal :-)))) [19.5.2017 09:32]

 

Še vizualizacija naših letov:

 

 

 

Uki me zapelje do hotela po LCja.

In potem še malo druženja pod Jenkovo, kjer poteka skupščina ZPLS.

Za današnjo letenje je Boris že zvečer organiziral najprej šoferja, potem še kombi. Zjutraj je v LJU vreme sicer neobetavno, ampak smo optimistični.

Pri Rutarju se ob 9h uri naložimo Igor, Boris, Slak in jaz in šofer Matjaž da gasa (dobesedno). Od MB naprej je že sonček in skozi mrč se že vidijo bazice.

Na startu smo prvi, piha pa kar močno. Med pripravami že prihajajo ostali in kmalu je štart preplavljen. Pridejo tudi Jean, Nevidni, Pirš in Erzo in se tudi začnejo pripravljati. Po Jasninem nasvetu počakamo, da gredo v zrak lokalci.

Ko prvi poberejo, navalimo še ostali. Naša četvorica je nekje v 2/3: Boris, Slak, jaz in Igor. Gneče v zraku ni in tipamo, kje bi dobili pravo dviganje. Luka in Boris sta dokaj hitro dovolj visoko, da se odpeljeta čez, z Igorjem ostajava okoli starta in nikakor ne moreva nabrati dovolj višine.

Skoraj uro drajsava in iščeva, sva že skoraj edina in že obupujeva. Takrat enkrat med zadnjimi starta tudi Mojca Piškova. Ko se z Igorjem praktično že predajava, nepričakovano dobim lepo dviganje do 1800, ki me že zapelje na J stran in direkt proti ZJZ . Kmalu se oglasi Igor, da je tudi on nabral in je za mano. Najprej nekaj časa le nekaj trzajev, generalno pa grem dol. Potem zagledam dokaj nizko Mojčinega Artika in ko pridem v dviganje zavrtim, ona pa pod mano. Dviganje je vedno močnejše in lepše in Mojca je kmalu nad mano. Ko zapusti steber, jaz še malo povrtim do 1900, potem pa za njo.

Pelje v smeri Krapinskih pod grdo črnino in močno zgublja, medtem, ko sem jaz precej višji tik pod črnino in me kar skrbi. Pa tudi malo ne piskne in pri Krapinskih že v popolni temi oblakov z Mojco skupaj vrtiva na bornih 800. Veter naju zanaša naprej proti Tuheljskim, s tem, da Mojca po cm nabira, jaz pa sem kar na isti višini. To traja cca 20min. Mojca je vedno višja in vedno lepše ji gre gor in odleti naprej skupaj z Igorjem, ki me preleti v višavah.

Jaz se še nekaj časa matram, na koncu že skoraj drajsam na travniku pri bazenu Tuheljskih toplic.

Zoranov let

Zoranovi Komentarji:

  • Aleš Pirš : Vcasih je treba kar dolg bozat da ti da tak dolet:) [17.05.2017 15:55]
  • 2.Igor : Ob upoštevanju popolnoma neupravičenega in neutemeljenega mobinga, odlično! [17.05.2017 18:13]
  • 3.Stane Bajt : Res odlično. 🙂 Super, da nisi obupal na Ivki in super, da si super odletel. [17.05.2017 18:21]

Ko pospravim, je naš šofer Matjaž že pri meni in čez Sotlo na Bizeljsko po ostale. Boris je malo naprej od Dobruške vasi.

 

Igor nekaj pred njo.

Igorjev let

Igorjev Komentar leta: Kako je fajn leteti, če imaš pametno uštimano logistiko: 1.Ne skrbi te kako in kaj bo z avtom, ker je najet. 2. Ne zgubljašaš energije med vožnjo na štart, saj vozi najet šofer, in si na štartu čisto skuliran in svež v glavo. 3. Ker je letenje enosmerno, si ne delaš nobenih skrbi kako bo s pobiranjem, saj je šofer bistre glave in ve kako in kaj. 4. Ker je kombi najet, je nekaj zaslužil tip, ki ga oddaja. 5.Ker je šofer najet, zaslužil nekaj tudi on. 6. Ob vsem naštetem je jasno, da je za vse udeležence totalna win-win rešitev (tudi, če se odleti malo manj) in vredna absolutno vsakega eura (tudi če jih je par več na glavo, kot je bilo mišljeno). 7. To nas je naučil Faaca, že lani (tiste, ki so še učljivi) na ta isti Ivanščici. 8. Hvala zares vsem, ampak prav vsem, ki so nam to omogočili, na takšen ali drugačen način. 8. Bravo fantje in še kdaj z velikim veseljem.
Komentarji (4)
  • 1.Stane Bajt : Spoštovanje za vztrajnost na Ivki in čestitke za odličen let. [17.05.2017 18:18]
  • 2.Igor : @Mega: Hvala. Bi bilo fajn, če bi bil zraven. Lp [17.05.2017 18:25]
  • 3.Aleš Pirš : Najem se je izplacal! [17.05.2017 19:22]
  • 4.Sergej Bukovnik : Naslednjič se slišimo se za.lepo je tako letenje. [17.05.2017 19:33]

Slak pa se javi  blizu Trebnjega.

Slakov let

Ko pobereva Borisa, se javi še Mojca.

Mojčin let

Mojčini Komentarji (10)
  • 1.Mitja Kuzman : super. [17.05.2017 17:38]
  • 2.Mitja Jančič : Ti velikokrat na otočcu pristajaš? 😀 [17.05.2017 17:42]
  • 3.Siniša Pintar : Eto vidiš da nismo zakasnili [17.05.2017 17:59]
  • 4.Igor : Od zdaj naprej vem-če bom hotel dobro letet in se reševati curaže moraš biti kje v bližini v luftu. Fajn. SlivnicaIvanščicapress! [17.05.2017 18:02]
  • 5.Stane Bajt : Saj bi rekel, da si nebesna sprehajalka, ampak glede na hitrost je bila to dirka. Odlična si. [17.05.2017 18:24]
  • 6.Jure Majoranc : Bravo… lepa [17.05.2017 18:26]
  • 7.friderik vajnhandl : Turbo Mojca!!! [17.05.2017 19:01]
  • 8.Jean Caffou : Sem ti mahal na pristanku, pa nič ne pomahaš nazaj. [17.05.2017 19:27]
  • 9.Gjorgji Ristovski : Super! Pozz 🙂 [17.05.2017 19:40]
  • 10.Borut Lapajne : superfajn [17.05.2017 19:53]

Brez problema jo naložimo, saj imamo obilico prostora, potem gremo še po Igorja in na koncu prisede v Trebnjem tudi Luka.

V Ljubljani Igor dostavi Mojco na železniško, saj jo čaka še dolga pot po svoj avto na Ivanščico…

Še vizualizacija letov

 

 

 

Že včeraj, po Vanjevem pogrebu, smo rekli, da moramo pa danes kaj lepega odleteti. Napovedan SV, v V SLO in na Primorskem močnejši.

Erzo lobira za Žusem (kar pa se mi zdi kar tvegano zame in se bojim, da glede na nižino štarta, močan SV in svoje izkušnje s tem startom, ne morem pričakovati dosti lepega letenja…). Z Igorjem pa razmišljava celo o Posočju. Še Gemona se pojavi kot ideja… Ampak dopoldanska ura teče in vse bolj oddaljene lokacije odpadajo. Erzo vztraja na Žusmu. Jean se odloči za lokalno Grmado…

Z Igorjem pa se na koncu odločiva za Čaven (če ne bo preveč SV…). Še Delux se prijavi (Špela nas lahko spravi na start in reši avto, potem bo šla po svoje) in smo zmenjeni pod Lokavcem. Ko z Igorjem ob 12.30 že peljeva iz LJU, se oglasi še Slak in tudi njega naloživa v LCja…

Vetra je ves čas veliko in v Podnanosu se nam Čaven zdi že pod vprašajem. Lijak je bolj ziher in Boris se seveda strinja in se takoj odpelje z Lokavca.

Pod Lijakom se mi trije preložimo v Dusterja in gor. Špela nas pospremi na start (ki je skoraj prazen), počaka, da postavimo in potem po svoje.

Mi pa hitro v luft: jaz, Boris, Luka in Igor.

In potem imam 3 ure lepega delovnega jadranja do Skreta in nazaj do Danijela. Luka je kmalu čez 2200 in se pelje še čez dolino in nazaj in kot prvi pristane na uradnem.

Nekaj za njim pristane Igor.

Igorjev let

Jaz pa še enkrat do Zmajarske in nazaj na Danijela in potem vrtim in čakam, da bodo 3 ure naredile cin . Pa me na Lijaku tako lepo drži (da ne govorim o spodbujanju s pristanka 🙂 ), da po treh napolnjenih urah še kar naberem na 1300, se odpeljem do AC in potem po sredi doline proti Ajdovščini – dokler gre. In gre do Potoč.

Zoranov let

Igor in Luka počakata na uradnem, da pristane še Boris.

Borisov let

Potem pa pridejo po mene in vsi skupaj gasa naprej proti LJU…

Glede na napoved najprej danes sploh ne nameravam nikamor, pa mi navsezgodaj zapiska Erzov SMS v smislu: 9.30 Vrhnika. Treba zgodaj, da bo kaj… In sem na obratih. Bi že zamujal, pa prestavi uro na 10.00 in potrdi Slivnico.

Na Železniški pUnČkA in Erzo. Povsod še modro nebo s kakšno belo kepico. Igor se zaradi vremenske nesigurnosti odloči za padalsko-kolesarsko varianto pod Lijak (kaj bo bolj ziher…). Jean se ne javlja. Drugih ni. K  Erzu. Na Uncu poberemo še Mega in na benzni Cerknica še Kolarja.

Na startu piha idealno, okoli se že delajo baze z ekspresno naglico. pUnČkA se odloči, da ne bo šla v luft. Erzo že postavi spodaj na platojčku (piha Z), Robert takoj za njim. V luft in kmalu je Erzo že visoko nad startom (1500) in se odpelje proti Blokam. Robert za njim še višji, že malo skozi bazo. Z Megom najprej že postavljava, potem oceniva, da vseeno vse skupaj prehitro narašča in ne bo več varno kam odleteti. Za dol se vreči ali lokalno drajsanje pa ni nobenemu.

In se s pUnČkO preselimo v kočo. Čez nekaj časa pripešačijo h koči Bodlaj, Simič, Manojlovič (on pa direkt na start). Ko vidijo nas, tudi zacincajo.

Erzo javi, da je pristal.

Erzov let

Gremo na start, kjer odletava Manojlovič, pripravi se še Nejc, Jernej odstopi in bo šel dol pešaka, mi pa mu odpeljemo padalo v dolino. Kolar potrdi, da je priletel v Dane.

Robertov let

Robertu zapeljemo avto v Novo vas, se poslovimo in po Erza na Velike Bloke.

Ker pa je še zgodaj, bi šli še kam leteti. Emil z Razdrihom je že skoraj na Socerbu. Na Uncu se pUnČkA dokončno odloči, da bo odpeljala Erzov avto na Vrhniko (= ne gre naprej z nami), mi trije pa z Megovim avtom gasa na Socerb.

Hitro smo na startu in v luft: Erzo, Mega in jaz. Pridružimo se Emilu in Sašotu in veselo drajsamo na sončku in lepi termiki.

Ko se že bliža polna ura, Mega pristane pri avtu, jaz pa se odpeljem čez grad do viadukta in pristanem v Ospu

Zoranov let

blizu skupaj z Emilom

Emilov let

in Sašom.

Sašov let

Ko pospravim, se spravim na bližnje češnje, medtem ko pristaja tukaj tudi Erzo.

Erzov let

Jean pa je bil incognito na Lovrencu in Strmci.

Jeanov prvi

Jeanov drugi

Igor pa je izbral letenje – s Kuka…

Igorjev končni izbor

Danes naj bi bil dober letalni dan (vsaj v primeri s predhodnimi) in že včeraj Igor napoveduje za danes resno letenje. Ker imam dopoldne zemeljske obveznosti moram odkloniti udeležbo na Kalniku (Erzo in Nevidni), pa tudi na Slivnici, na katero že pred poldnevom planirata Jože in Pirš.

Ko pa dobim od Igorja sms z žalostno novico, me vse mine…

Ko je več kot pol dneva že mimo, pa se vseeno slišiva z Igorjem, da je treba iti nekam odletet: zaradi samega sebe… in za njega, ki mu to ne bo več dano…

Presedem k Igorju in v Vipavsko, ki se počasi čisti. Še pri Anji se sprašujeva, ali na Lijak, Vremščico ali gor na Kovk. In se zapeljeva gor.

Na startu sva edina padalca in en zmajar. Piha idealno. Še je precej pokrito. Kmalu sva v luftu.

In potem zame več kot tri ure jadranja, kot ga še nisem doživel (in ga najbrž tudi nikoli več ne bom). Ves čas mislim na Vanjo. Da ga ni tukaj in ga nikoli več ne bo z nami… In vsi moji problemi z bolečinami v kolenih,… s težavami v podjetju, … z našimi medsebojnimi odnosi, ki si jih kompliciramo,…  z vsakodnevnimi skrbmi, … se mi zdijo nepomembni v primeri z dejstvom, da živim in sem in lahko zdajle jadram…

Še nikoli, od moje nesreče dalje, nisem jadral tako sproščeno, s takšno lahnostjo, ne da bi razmišljal, kaj bom naredil v naslednjem trenutku… Popolnoma prepuščen zraku in vetrovom. In še nikoli nisem videl toliko raznih ptičev, ki bi mi kazali, kam naj zapeljem…

Igor je pristal po uri in pol pri Anji

Igorjev let

in s pomočjo Sama rešil avto, jaz pa sem se odpeljal čez Nanos dokler je šlo.

In kar samo je šlo do Hrašč…

Zoranov let

Danes je že skoraj mesec, kar nisem bil v zraku. Sobotni dober namen (po vrnitvi s potovanja) na Racni je ostal samo namen, saj sta letela le Erzo in Boris, potem pa še naprej nikakvo vreme (čeprav so nekateri leteli tudi v nedeljo in ponedeljek…).

Ko pa danes pokliče Erzo vsaj za kakšen tolažilni skok, spustim vse iz rok in gasa v Horjul.

Na poti tja je vse na meji dežja (napovedan je bil dež in S, SV), ko pa Erzo zapelje gor, se pokaže sonček.

Na startu malo vetra, čeprav občasno pihne močneje in travice zadaj kar valovijo. Erzo v takoj postavi, potegne Tritona v malo vetra in ga mora peljati skoraj do stopnice, potem pa ga kar zaugne v zrak.

Sam se kar nekaj obiram, ko postavljam Rooka in se devam v tangice in ko postavim, piha najprej z desne (kot nek JZ – meša?), potem mi padalo posvaljka od zadaj (!!), da se moram odpeti in ga na novo postavljati. Ko spet nekaj pihne gor, ga hrbtno dvignem dokaj neprepričljivo, vzame pa me šele na polici. Malo potonem (menda bom ja speljal čez spodnji plato…), potem pa me vzame gor in zaklofa desno tretjino padala. Ko se spet postavi, gre samo še dol. Obrnem in nazaj, ampak dviganja ni več. Počasi peljem ven nad Horjul, medtem ko Erzo še vedno vrti že ves nizek pri Vrzdecu. Pristanem pri Športni pri LCju v močnem V.

Zoranov let

Erzo javi, da je tudi on na tleh.

Erzov let

Ko pospravim, ga poberem in gor po njegov avto. Ko prideva na start, piha precej močneje kot prej, pa spet je vse oblačno…