Danes (kljub napovedi jačanja SZ) dopoldan nekaj manj vetra in bolj pokrito – mrčasto (močna inverzija okoli 1200-1300), kot včeraj. Kar nekaj časa se usklajujemo kam (edino, kar je jasno, je, da gremo na Primorsko).

Ob 11.15 na cestninski v Logatcu: Faaca, Igor, pa Boris in Špela v LCja in naprej. Jean cinca (ker ni jasnega izziva…). pUnČkA in Mega in mogoče Jean nekaj kasneje za nami (če bo imelo smisel… ker je itak vse u kurcu al u pizdi – ne vem točno kje 🙂 ). Nekako najbolj navijam za Nanos (mogoče bo nad inverzijo), ampak še ko odvijemo na Razdrtem ven, razmišljamo, če ne bi raje šli na Slavnik…

Ko parkiramo nekaj pred anteno ob cesti, gre Boris na ogled na greben in pove, da je idealno. Z robo na idilične osončene jesenske trave za rob na vrhu Grmade in res piha 3-4/5-6 J. Hitro postavimo in v luft: Boris, Faaca, Igor in jaz ob budnem očesu Špele.

Igor je že tik pod spodnjim robom, Faaca še nekaj niže, sam pa tudi hitro zgubim višino (vetra na platoju bistveno manj, kot na startu, piha pa kar JV (?) vzdolž roba), vendar se obdržim še do Lovske nad grebenom, kot tudi Boris. Nad robom grem tudi 50 proti lovski, kjer pridem pod greben. Boris tu vrti neko nulo. Faaca nižje, v višini predora, vozi naprej v smeri Vipave.

Pridružim se Borisu, ki medtem nabere nekaj m višine, v ozkem in šibkem dviganju. Igor pripelje kakšnih 20 m pod naju in tudi zavrti. Gledam ga skoraj pod sabo. Je precej bliže strmemu pobočju kot midva (ko sem prihajal, tam ni bilo nobenega dviganja). Ko že zavrti stran od pobočja, zaslišim hrskanje suhljadi (ko sedež podrajsa po suhih vejah) in trenutek za tem že potone v gole krošnje, na katerih obvisi raztegnjeno padalo, kakšnih 50m pod cesto v višini predora…

Nekaj napetih trenutkov, ko na najine pozive po postajah ni odgovora, potem se le odzove, da je, kot kaže, z njim vse OK in je na tleh in najbrž brez poškodb. Malo kroživa nad njim, preverjava, če je res vse OK in poskušava Špelo, ki je z LCjem že na poti dol, opozoriti, kaj se je zgodilo in kje približno naj ustavi. Faaca je že daleč naprej in pristaja za AC pumpo.

Faacov let

Faacov let

Ko scurim pod Igorja, se odpeljem nad dolino in pristanem na travniku pod odcepom nanoške ceste.

Zoranov let

Zoranov let

Nekaj minut za mano pa je tu tudi Boris.

Igor medtem, ko pospravljava, pride gor na cesto, se uskladi s Špelo, ki pride kmalu potem dol po naju. Zapeljemo do Faaca, ki že pripravlja žagico 🙂 in nazaj gor.

Naslednjo uro in pol opravljamo strokovna gozdna dela: žaganje manjših in debelejših, bolj in manj suhih pol-dreves, lomljenje vej, trebljenje suhljadi in obiranje štrikcev (še Mega, kot uradna oseba in Samsa, kot ekspert na tem področju, bi bila ponosna na nas…). Vmes se demokratično odločamo, kam bo kakšno debelce padlo in se usklajujemo, kaj naj kdo naredi, da ne bo kdo poškodovan. Ko smo že v zadnjih fazah, se pojavi od ceste zgoraj tudi oseba, ki se predstavi kot član ekipe gasilcev, ponudi motorko, ki pa jo hvaležno zavrnemo. Nihče se ni spomnil, da najbrž ne bomo ostali neopaženi pod raztegnjeno trobojnico Igorjevega padala v pobočju Nanosa in da bi lahko sporočili na 112, da ne rabimo pomoči. Možakar se hitro poslovi, mi pa počasi zaključimo, in se odvlečemo gor na cesto.

Ker je še rana ura in ker smo ravno spet skoraj na vrhu, se odpeljemo še do Renjakov, če bi mogoče še eno odleteli. Pa nobenega preveč ne mika, zato samo otrebimo in razpletemo Igorjevo padalo in akcija je zaključena. Vsi smo leteli in dan je rešen 🙂 – in nihče ni poškodovan 🙂 .

Danes pa končno napoved JZ in še kar v redu dan (razen da je obupna sondaža z dvema inverzijam, pokrivanje popoldan, šibek veter, nulta termika,…). Zato moramo čimprej v akcijo. Danes je zraven tudi Štus, kar že obeta dobro letenje (kadar gre on, ne more biti slabo – to je že statistično dokazana teorija…).

Na Železniški zbor 10.15 in okoli 10.45 (nesreča na AC in obvozi) smo res zbrani: Štus, Boris, Simon in Igor. Jean s tandemom in Misty kar sam do Anje, kjer ga že čaka klient (danes je žrtev ata Kofol, mama pa bo morala to gledat – skupaj z Misty).

Zbašemo se v LCja in kar od zadaj na Kovk. Smo prvi, vendar se letalci nezadržno nabirajo. Malo čakamo, da veter vsaj malo pojača in da sonde startajo (Jošt, Cegi in Valič), potem še ostali. Naši: Delux, jaz, Igor, Simon, Jean, Štus.

Najprej se na Podrti trudim nabrati čim več (celo nekaj čez 1100), pa se izkaže, da se višina hitro zgubi (zguba časa) in se odslej bolj držim višin okoli grebena. Boris uide naprej in okoli Čavna za vodilnimi (se ve kdo) proti Lijaku…

Sam skoraj do Predmeje, nazaj na start in še enkrat. V drugo sem pri Predmeji nekaj čez 1000 (skupaj z Mickom), pa vseeno ne poskušam naprej (zdaj tudi nobenemu več ne uspe), ampak se vrnem nad start, naberem čez 1100 in se zapeljem na Plaz, zdrajsam do Table nad greben in do Hieronima. Jean s fotrom je nekaj za mano in mu ne rata priklopiti (tandem !!) Tablo.

Jeanov tandem s fotrom

Jeanov tandem s fotrom

Jeanov komentar leta: tandem s fotrom in slikce tukaj
Komentarji (6)
  • 3.Simon Grimšič : Mama je pohvalila fotra da ima lepe hlače na kolenih :)) [30.11.2016 19:04]
  • 4.Jean Caffou : Treba kšn korak naprej nardit – ma vidim da penzioniste boljše na rit 🙂 [30.11.2016 19:15]
  • 5.Zoran Gaborovič : nič ti čez penzioniste 🙂 [30.11.2016 22:10]
  • 6.Igor : Bravo Fata, predvsem ker si očeta peljal. Zdaj je pa se mama na vrsti-da ne bo fovsije 😉 [30.11.2016 22:10]

 

Nekaj za njim sta na Plazu še Igor (ki mu rata priklopit) in Boris, ki po uspešnem povratku z Lijaka, mimo Čavna in suverenega letenja čez Kovk, pride sem le nekaj metrov prenizek…

Borisov let

Borisov let

Borisov komentar leta: zelo zabavno-kot na privatni dirki. Sem lovil Enzota, pa sta mi ušla. Čez Vipavo pa preveč suvereno in prenizko s Kovka. Dan je pa res kratek.
Komentarji (1)
  • 1.Igor : Ti si pa odlično obrnil Lijak! Zame se mission to do! [30.11.2016 21:42]

 

Na Hieronimu je Z že kar močan in gre nazaj kar počasi in guncajoče. Malo za lovsko se srečava s Simonom, pri Tabli z Igorjem. Še nad Plazom naberem skupaj z Vidicem (ki gre naprej v Nanos)  in direkt do Anje.

Zoranov let

Zoranov let

Debele 3 ure skoraj pomladanskega jadranja (le da so temperature zimske…). Malo za mano pristane ob meni Simon.

Simonov let

Simonov let

Nekaj za njim še Igor.

Igorjev let

Igorjev let

Igorjev komentar leta: Ob upoštevanju napovedi in jutranje sondaže-Odlično. Če pa prištejem “reševanje” iz podnja, po neuspelem napadu Lokavca-Super!
Komentarji (1)
  • 1.Sky Rider : Lepo si se pobral pri Gradišču. Jaz bi moral še 200m naprej,pa bi tudi “mogoče” uspel. Sem bil pa 7 min. za tabo. [30.11.2016 20:15]

 

Jean s staršema reši LCja, ki ga nam ga dostavita k Anji.

Potem pa po Štusa v Ajdovščino, ki je po uspešnem obkroženju Čavna prišel do vojašnice, tam obrnil in ob povratku zaradi splošnega pokrivanja (ob nepravem času na nepravem kraju…) žalostno scuril pod Čaven.

Štusov let

Štusov let

Štusov komentar leta: Škoda, da je prišla koprena 🙁
Komentarji (7)
  • 1.Jean Caffou : hudo! [30.11.2016 15:01]
  • 2.Luka Štusej : Ja,hudo curjenje 🙁 [30.11.2016 15:27]
  • 5.Simon Grimšič : fajn [30.11.2016 18:20]
  • 6.Jean Caffou : hudo-kar okol čavna pa to 🙂 [30.11.2016 19:13]
  • 7.Dragan Vidic : Ko si prišel mimo Čavna, je bila domača naloga oddelana. Res škoda za curažo. [30.11.2016 20:44]

In prištopal do Ajdovščine.

Vizualizacija naših letov:

 

Še po Borisa na Plac v Vipavo in gasa via LJU.

Mislim, da vsi veseli kot radio (dobili več, kot pričakovali po napovedi in začetnih izgledih)…

 

 

 

Danes vsaj dežuje ne, je pa res močna burja na Primorskem in tudi sicer po SLO. Odločim se za kakšen projekt, če bo kje kaj manj vetra.

Zapeljem se v Višnjo goro in gor na Leskovec (za Gradišče). Najdem Erzov grič (sem se takoj spomnil, da sva se tu že enkrat vozila in razgledovala…). Čeprav kar močno piha, grem z B klaso gor na vrh travnatega hribčka, ki je odprt skoraj v vse smeri.

Izmerim sunke JV (?) do 6,6/10, vendar so sama lepa (mokra) travnata pobočja, zato takoj postavim. Malo vadim (avstralski) dvig padala v močnem vetru, na koncu se obrnem in stopim v zrak. Čeprav je zelo položno, se komaj pomikam naprej, tik nad pobočjem, na dnu pa stopim na tla.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam, pa mi piha čisto s strani – SV… novnov.

Spet podobno kot včeraj: na JZ mestoma dež, kadar in kjer se mu zdi, JZ v višinah še vedno močan. pUnČkA mora nekam iti (jaz pa seveda tudi). Opcije: Vremščica, Strmca ali Gozd, ostalo je bolj ali manj v nizkih bazah ali megli (razen daljne Štajerske).

Ostalih interesentov ni – le Jeana spravim na obrate, da gre pogledat za hišo in vidi Strmco do pol v bazi. Malo še podraži s Slivnico (ki pa je vse močnejša). Gorazd sporoča situacijo z deževne Vremščice (in tudi ta opcija odpade).

Tako se odpeljeva vsak po svoje v Senično, kjer pa naju pričaka sonček. pUnČkA zapelje gor.

Na start in takoj postaviva v vlažno travo. Piha nič v vse smeri. Zalaufam, speljem in se v dveh zelo spuščajočih vijugah zapeljem na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

pUnČkA nekaj m nad mano (ker je lažja 🙂 ) enako.

Pospraviva, z LCjem gor rešit njen avto in domov…

Že zelo zelooooo dolgo sem si želel odleteti z Grmade in Šmarne (od samih začetkov letenja in opuščanja plezalskih obiskov Turnca). Cilj, ki se mi je vedno bolj odmikal (leta naraščajo, šibje narašča in zarašča,…).

Že štirikrat sem bil s padalom na vrhu Grmade in potem tudi hodil dol (in prvikrat kot začetnik zaružil v šavje na koncu starta, ker v brezveterju tu pač ni enostavno – in smo potem z Inko in Damjanom kar nekaj časa obirali Nuptseja s šavja…) …

Pa je zadnjič po Zavrhu Simeon povedal, da je start spet spucan in mi v dokaz poslal mail-poročilo nadobudnega čistilca Dragana, ki je tri dni zapored zdajle v novembru čistil start in na koncu bil še kregan… In sem se spet zapalil.

In sem bil že včeraj spodaj, pa ni kazalo najbolje (saj je bilo tik pred tem, da se ulije, oblake je gonilo čez vrh, da ne govorim o blatu…); me je pa tik pred začetkom hoje odrešila Manca, da sva se dogovorila za Gozd, ki ga je Jean spreobrnil v Strmco in mi ni bilo treba več gor na Grmado.

Danes pa je JZ malo oslabel, megle na Brodu so se že ob 10h topile in ker Jean ni bil preveč navdušen za kakšno akcijo (ali projekte), za druge pa je še malo zgodaj, se ponovno zapeljem v Tacen.

Na potencialnem pristanku pri policajih bistveno manj močvirja kot včeraj (blatno seveda še), krasen sonček in zgoraj nekaj bazic vozi v pravo smer (iz JZ) – in zapeljem do Turnca.

Po plezalni poti (kot da bi bil prvič v klinih in zajlah, pa še pošteno spolzko je za in nad Malim Turncem) na Z greben in po njem proti vrhu. Veter mi po grebenu, kljub drevju, kar konkretno piha z desne in se bojim, da ga bo na vrhu morda celo preveč (in se zraven tolažim, da bom šel pač še petič dol peš…).

Na vrhu vse lepo (skoraj) suho in res: od poti dol je pobočje lepo spucano. Vendar je to le cca 10m, kar pa v tej močni strmini in današnjem idealnem vetrčku po pobočju gor (izmerjeno 3-4/5), ne bo problem. Začnem postavljati M-a in se vtaknem v tangice in vpnem – in zmanjka sonca in je naenkrat vse temno. Od Šentviškega hriba je že vse pokrito, celo bele zavese kažejo, da prihaja dežek. Veter ugasne na 0 in le občasno malo pihne.

Čakam, da tisto malo pihne in potegnem. Pa se padalo le ohlapno dvigne in po dveh korakih »po stopnicah« dol ne zagrabi nič. Zabremzam, pa se padalo vleže čez mene dol po strmem bregu in seveda obesi na začetek (še neočiščenega) šavja. Začnem trebiti, iz oblakov pa začne rahlo kapljati. Prijazen mimoidoči mi ponudi pomoč in hitro rešiva M-ja. Še enkrat na potko in razmeštram klopko štrikcev, otrebim še vejice in čakam.

Kapljati neha, se pa nabere nekaj kibicev, ki čakajo na akcijo. Vetra nič. Končno gredo temni oblaki čez in rahlo pihne – žal sedaj čisti Z diagonalno z desne (zdaj sem pa že pošteno nervozen, tudi zaradi opazovalcev). Kadar veter pihne, ga poskušam vsaj namestiti, pa mi ga vedno samo zanese na levi del potke. Eden od opazovalcev se ponudi za pomoč in potem mi vsi odnašajo padalo nazaj na potko. Spet čakam(o). Pa jih zaposlim, da mi ga še prestavijo malo poševno in pridržijo.

Ko spet pihne, potegnem poševno in zagrabi. Po dveh korakih po strmini dol ga zategnem bolj v levo in sem v luftu. Pobrcam po šibju in sem zunaj nad dolino. Spet je bolj temno in rahlo kaplja.

Padalo mi vleče rahlo v levo in vidim, da je D-linija z zavoro zavita okoli ostalih 🙁 , vendar nič neobvladljivega. Zapeljem se daleč ven, skoraj do Save in nazaj do policijske šole, kjer pristanem na velikem travniku preden se začne serija daljnovodov.

Zoranov let

Zoranov let

Sem prej mislil, da bo dosti bolj treba paziti na daljnovode, pa je tukaj ogromno placa…

Ko pospravim pa v rahlem dežju ob cesti pod Turnc do LCja .

Res velika želja se mi je uresničila (s pomočjo kibicev zgoraj, brez katerih ne vem kako bi bilo…) in sem vesel za dva radia 🙂 🙂  . Pravi pUnČkA, da mi je Božiček že prinesel darilo 🙂 .

Po nekaj dneh abstinence končno malo bolje (vsaj ne dežuje, čeprav je vse sluzavo). Kakšnega interesa za letenje ni od nikoder, na projekte v blato pa me tudi preveč ne vleče. Končno pokliče pUnČkA in se zmeniva za skok z Gozda.

Pa je tik pred zdajci tudi na Gorenjskem vse črno, ko pokliče Jean, da je na Strmci pravkar pristal po kičastem letenju sem in tja v idealnem vetru (sicer pa tik pod bazo).

Jeanov otvoritveni let

Jeanov komentar leta: superca!!! vožnja po stropu, z ušesi in na gasu. drži vse – jugo. mal kaplja, čakam sonce da pride iz Postojne 🙂
Komentarji (1)
  • 1.Rajko Sila : Boš še čakal. Iz Postojne dobiš lahko le bazo na 700 m. [22.11.2016 13:30]

 

S pUnČkO takoj obrneva smer delovanja in dol.

Še Mega se pridruži Jeanu na Lohači in ko prideva z LCjem, se samo naložita in gor – v meglo (med najinim prihajanjem je že rosilo, pa baza se je spustila malo pod start). Slabo uro modrujemo in čakamo meglo, da se nas malo usmili. In občasno res dopusti, da skoraj vidimo v dolino.

Končno se zadeva malo stabilizira in Jean ponovno v luft. Ker občasno izgine v bazi, me kar ne mika preveč, vendar vseeno pooooočaaaasi pripravim B klaso – bom kao malo vadil »avstralski« start. Mega mi pomaga razgrniti in ko potegnem, je Jean viden niže spodaj, veter idealen in ker je Rook lepo stabiliziran nad mano, se kar odpeljem (dokler se še vsaj kaj vidi).

Jadram od Pirčevega do Lipovca in nazaj (na višini sedla) in kar drži brez posebnega dela.

Medtem Jean nekajkrat pristane na startu in spet starta. Mega in pUnČkA pa ostaneta raje opazovalca, saj megle občasno res zakrijejo enega ali drugega od naju, da morava še midva biti ves čas na preži, kje je kdo. Na koncu se odpeljeta dol, midva pa še malo zavijugava in pristaneva spodaj.

Jeanov let s postanki

Jeanov let s postanki

Zoranov let

Zoranov let

Na koncu dosti bolje, kot skok na Gozdu (če bi se sploh izšel).

 

 

 

Z Ano imava plan tandem malo hendlat na šolskem terenu, pa se ne morem odločit, a je bolje na Ženček ali Vremščica zadaj. Na Slavniku je precej vetra, tako da me najprej ne mika, nenadoma se pa prižge Rajkotov live tracking na Vremščici in takoj pokličem, da zvoham stanje. Pravi, da je šibko, do 5 metrov max. Kar je za tandema super! Micka polna padalske opreme, da komaj najdeva prostor še za Misty.

Na vrhu kraševci že letijo – Bojan, Gorazd, Rajko in Primož… Zapeljeva še mimo Valičev (če pa na Kovku ni bilo…?!), po OLC vidimo da je bila danes Vremščica kar oblegana – Berto, Simeon…

Zapeljeva kar gor na vrh šolskega terena, vetrčka je ravno toliko, da lahko rečeš, da je. Pa precej iz desne. Vseeno v tretje stabilizirava in se odpeljeva proti jezerčku.

Vremščica - šolski

Vremščica – šolski

 

Misty medtem vztrajno koplje luknjo (išče krte?), midva pa odpešačiva proti Slatni, ampak samo na pol poti, ker je tu vetra že precej več, teren je pa bolj položen, tako da izgleda da bova samo slalomirala.

In res odslalomirava spet do klasičnega šolskega terena in v drugo ponovno potegneva in speljeva. Baza se začenja že spuščati, zgornji štart je že not. Valiči in Simeon zgoraj hendlajo.

Zamika naju višinc, kar iz spodnjega štarta, zaradi baze. Že težim Rajkotu za prevoz, pa ni najbolj navdušen nad idejo. Ker imava zraven še Misty in jo nimava kje pustit, se odločim, da se vržem sam dol – časa ni več dosti, a bo dež? Sonce bo zdaj zdaj zašlo.

Vremščica - tipanje terena

Vremščica – tipanje terena

 

Berto se pripelje mimo iz zgornjega štarta in se poženem za njim. Drži nič več, ampak vseeno je dober glide do letališča. Rajkota vseeno že tretjič ali četrtič pokličem, ali bi bil za stvar, da ga pobereva in nama pelje avto in Misty dol. Pa je pripravljen pomagat (ker je le enkratna priložnost – Ana je pripravljena it na prvi višinc :D).

Poberemo ga pri letališču, jaz se stisnem zadaj v tri kubične centimetre prostora zaradi vse razpakirane opreme.

Pogoji za štart so idealni – šolski. Vetrčka ravno prav za enostaven in miren dvig, odrineva v 7 minut vriskanja in veselja dol na letališče.

Vremščica - tandem

Vremščica – tandem

 

Rajko se pripelje dol z Misty – je že prav domača z njim 🙂

Še filmčk:

Danes naj bi bil JZ bistveno močnejši kot včeraj (sploh z višino in kasneje) in višinske postaje to tudi potrjujejo. Sicer pa bolj ali manj oblačno, z začasno razjasnitvijo sredi dneva. Kar nekako si rečem, da bo Kovk in to čimprej. Pa je dopoldne še zelo šibak. V Gorenjsko tudi ne verjamem preveč, čeprav je nebo lepše, so pa vetrovi bolj čudni.

Le Jean je za hitro akcijo, me pa prizemlji s sliko Kovka, ki je v bazi (da o Otlici ne govorimo) in bolj navija za Vremščico. Malo cincava in zbirava info, potem predlagam projekt okoli Šilentabora in podaljšek na Vremščico.

Med potjo pUnČkA zbira info in navija tudi za Gorenjsko (tam se veter bolje obnaša kot na Primorskem). Jeana poberem pri AvioPubu.

Ko prideva na planirani štart pod Šilentaborom, kar nabija. Meni sploh ni všeč zaradi grmov šipka in hudih rož (ki pa so na srečo že lepo olesenele). Jean le malo okleva in začne postavljati, jaz nazaj v LCja po M-a (in predvsem pozabljeno jakno). Ko se vračam na start, Jean že izvaja jojo pred startom in kao jadra (bolj gor dol, kot sem in tja…).

Postavim še sam, ga le malo naštimavam (da se slučajno kaj ne zaplete v šipek in rože) in na srečo ugotovim, da je ena komanda vseeno nekaj zavita naokoli (najbrž sem jo prestopil v tem šavju). Med mojim razpletanjem Jean pristane na polici nad progo.

Jeanov let

Jeanov let

Ko zares potegnem, v močnem vetru butne gor in ga lepo stabiliziram, potem pa moram kar malo stopicati sem in tja med trnjem, da me liftne gor. Še jaz malo jojo in potem s 60 ob pobočju na desno in v levo skoraj na mestu dol na travnik blizu Jeana.

 

 

Zoranov let

Zoranov let

Medtem, ko pospravim, gre Jean gor po LCja. Odpeljeva se in via Neverke pod Vremščico. Med vožnjo nama pUnČkA odpove nadaljnje sodelovanje, saj se odloči za Gorenjsko v kombinaciji s Faacom in Igorjem.

Ko prideva gor na Sp.štart piha. Bori šumijo (se spomnim na Kosovela). Vsi 4 na novo postavljeni izmenljivi stebrički s trakci  trakci, vetrokaz na vrhu bora in lepo poravnan kup kamenja na startu (po mojem je to organiziral Rajko ?) kažejo, da je res močno. Vseeno se morava uradno prepričati in nameriva 8-9/13,3 in sva pomirjena.

In zadovoljna kar precej, saj imava enega novnovega.

Malo se še grejeva v LCju in spremljava po OLCju in LiveTrackingu akcije drugih (ki na srečo – da ne bo preveč foušije – niso preveč zavidljive…), potem pa gasa domov…

Danes veter končno obrne na JZ, sicer pa bolj tako (dopoldne še nekaj sonca, potem pokrije bolj ali manj vso SLO). Razen Mirka, ki se prijavi že navsezgodaj, ni pravega zanimanja (jutri bo baje bolje…). Le Jean je še za bližnjo akcijo in smo zmenjeni za Strmco.

Naložim Mireta na Železniški in do Unca, kjer je prva prepreka: zaprta cesta proti Planini. Mega na daljavo vodi po bližnjici čez Hasberg in sva pod Strmco (vmes javi Delux, da odhaja na Kovk in naj se pridružimo). Naloži se Jean z Misty in gor proti drugi prepreki: bager na cesti gor je v obratovanju že več kot teden dni. Pa prepreke ni, ker bager po utrujajočem nalaganju kamiona počiva ob cesti, čakajoč na naslednjega.

Ampak zato na vrhu nepričakovana tretja nepremagljiva prepreka: veter nabija tam okoli 15…

Zato samo dol in k Jeanu domov odložit Misty in gasa čez Podkraj od zadaj na Col (+Delux) in na start.

V ravno pravem vetru že množica v zraku in nekaj prezeblih že pospravlja po uspešno zaključenih letih. Jean se obveže, da bo toplandal, ker se mu najbolj mudi domov). Takoj postavimo in v luft: Jean, Mire, Boris in jaz.

Potem pa urca in pol (jaz) mirnega jadranja malo čez Hubelj (dalje v kotu precej požira, kar dvakrat dokaže Boris) in nazaj na start. Jean (nenapovedano 🙂  ) pristane že na samem začetku na Črnih stenah in naredi nov start (ki ga jaz še nimam – baje je samo sprobaval toplandanje 🙂 ).

Jeanov "testiranje" toplandanja

Jeanov “testiranje” toplandanja

Ko drugič pripeljem nazaj na Podrto Boris javlja, da je toplandal.

Borisov let

Borisov let

Nekaj za njim toplanda tudi Jean in oba avta sta rešena.

Jeanov preostanek letenja

Jeanov preostanek letenja

Sam pa se odpeljem v bolj ali manj zmerni curaži (tudi enkrat ne piskne, čeprav v Vipavi polaga dime po tleh ?!) čez dolino proti Vipavi in naprej, dokler gre. Gre do Manč.

Zoranov let

Zoranov let

Mire je nekaj pred mano v isti smeri pririnil do Vipave.

Miretov let

Miretov let

Danes podobno kot včeraj, z nekaj manj SV vetra v centru SLO (bolj V) in več sonca. Od jutra naprej z Ukijem gledava in modrujeva, kam bi bilo najbolje (sploh, ker se je pojavilo kar nekaj dodatnih reflektantov za priključitev današnji jati (Simeon, Simon,…). Kakor koli dumava, na koncu kaže, da bo spet Zavrh (prvotno v igri Primorska – odpade zaradi premočne burje in nesigurnosti, še Dobrovlje, Golte, Malič,…).

In razpišem za 11.15 Šodr, saj sta Uki in Simon že vsa nervozna v Borovnici (pa v resnici je bolje, da smo danes malo prej na startu). Le Igor je v prvi rundi na Šodru, pa še on v težki dilemi, saj ni zagotovila, da Zavrh bo (Krim laže, Slivnica kaže včerajšnjih 8/10,…) in se bolj nagiba na Lijak. Faaca je iz teh razlogov že malo prej skenslal udeležbo in gre raje skočit na Ambrota… Na koncu Igor le parkira in prestopi v LCja.

Pri Škorpijonu naloživa še Ukija in Simona in gor. V drugi rundi (ob 12h iz Kamnika, iz LJU, iz Logatca in mogoče malo prej s Planine…) prihajajo Simeon s kompanjonom Bertom, pUnČkA, Mega, Jean.

Na startu malo manj vetra kot včeraj, zato pa bolj enakomerno. Takoj postavimo in v luft: Igor, jaz, Uki in Simon.

V začetku je treba kar malo tipati in biti previden, nekih strašnih višin ni ves čas letenja (le nekaj nad 900 vidimo). Ko pa se utečemo, pa je naslednjo uro in pol uživancije v jadranju med anteno in Javorčem. S tem, da piha bolj S (včasih celo SZ) , ki te na momente precej upočasni in proti Javorču zelo spusti, tako da se držimo bolj v bližini Borovnice. Po kakšne pol ure se nam pridruži Jean, nekaj za njim pridejo pa še preostali štirje…

Po kakšni uri in pol še enkrat naberem na Trebelniku čez 900 in se preko Javorča odpeljem do odcepa na Ulovko.

 

Zoranov let

Zoranov let

Še 10-minutni filmček tega leta (od 1.40h)

Pospešeno posneto to izgleda takole 🙂

20x pospešen normalen posnetek celega leta je tole

100x pospešen (timelapse 1sl.na 5sek) je tole

 

100x pospešen (timelapse 1sl.na 5sek z advance procesiranjem) pa tole

 

Nekaj za mano pristane Igor pred BJjem pri OŠ.

Igorjev let

Igorjev let

Igorjev komentar leta: Lokalec je povedal, da včerajšnja curaža ni bila “po nepotrebnem” – baje je takrat vse crknilo. Pa smo, zopet po nasvetu lokalca, šli popraviti “okus v ustih”.

Berto pristane na travniku na Verdu.

Bertov let

Bertov let

S štopom se rešim do Šodra, kamor prihajka Igor. Jean zaradi zmrzali toplanda (in predvsem sam reši svoj avto 🙂 ).

Jeanov let

Jeanov let

Jeanov komentar leta: po dveh minutah smsanja sem že mislil, da se bom moral poslovit od desne roke, zato sem zaradi bolečin šel pristat
Komentarji (3)
  • 1.Igor : Pa a letis ali smsje pises!? 😉 [15.11.2016 15:39]
  • 2.Jean Caffou : why not both? 😀 [15.11.2016 15:48]
  • 3.Zoran Gaborovič : Vidiš zakaj! Ker moraš pol pristat 🙂 namesto da bi jadral do teme… [15.11.2016 18:50]

Simon, Uki, pUnČkA in Mega pri Škorpijonu.

Simonov let

Simonov let

Ukijev skrajšani let

Ukijev skrajšani let

Ukijev komentar leta: Danes je pa men ugasnil GPS.

Megov let

Megov let

Komentar Megovega leta:

  • Igor : Blazince, čaj in še kaj, pa je dan rešen, bi rekli eni 😉 [15.11.2016 20:10]
  • 2.Stane Bajt : Še kaj je tisto. 😉 [15.11.2016 20:46]
  • 3.Pavel Kante : :)))) [16.11.2016 05:09]

Z Igorjem se zapeljeva do Škorpijona, kjer se še malo podružimo ob čajčku in kavici, medtem ko Simeon še drajsa gori in nazadnje (s kar nekaj matrarije) toplanda in tudi sam reši svoj avto.

Simeonov let

Simeonov let

Simeonov komentar leta:

  • Simeon Klokočovnik : Zoran je izbral prav prijetno letenje. [15.11.2016 17:30]
  • 2.Igor : Lepo si se naletel, pa se fajn toplanding 🙂 [15.11.2016 18:01]

 

Mojega LCja pa mi pomaga rešiti Simon…