Po primarni terapiji v KIžlovko s sekundantko. Majhna inverzija na 700, potem pa odlična jutranja sondaža z zmernim Z zgoraj (in SV pod inverzijo).

Brezveterje in neznosna vročina (saj je že pozno…) na poti po desni na Novo lokacijo. Ker se zdi, da diha rahlo gor, se kar tu ustaviva. Spet je padalo razgrnjeno še preden zalaufam oba FMja. In se vpnem hrbtno in le malo počakam, da potegnem.

Vendar mi že ob dvigu padalo obrne 45st v levo in rahlo sfedla. Po obratu ga sicer stabiliziram in zalaufam, ampak mi ga vleče postrani me nikakor noče vzeti vse do preloma (v resnici rahlo piha ves čas z leve, tik pod gozdom, pa seveda tega ni občutiti). Tu se mi zazdi, da bom vseeno speljal in se vržem čez. In me samo spusti in zavijem v levo (kot že dolgo ne) in sem že na tleh. Dobesedno…

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) z Nove lokacije – 1.poskus

Se mi tole zdi premalo prepričljivo, čeprav je FM zabeležil. In zavpijem, da moram še enkrat gor.

Kar po kolovozu po razbeljenem soncu diagonalno počez po pobočju (v potokih znoja), da pridem z leve na Staro lokacija. Tu pa vse prazno, saj me je šla Alenka (ker me toliko časa ni bilo gor) po nasprotni strani iskati dol, v strahu, da me je sonce dotolklo in sem kje obležal… Še dobro, da obstajajo mobiteli in se lahko uskladimo…

Ko sem že pripravljen (to rundo v samopripravi padala), pride gor, da bo vsaj dokončno dokumetirala današnje nestandardno dogajanje. Tu se vidi (čuti), da dejansko piha po dolini dol. Ko potegnem padalo (hrbtno), mi ga spet malo zavrti in sfedla, vendar ga po obratu ujamem in speljem. Ostro desno, kjer me termika celo močno butne gor, da se potem zapeljem dokler gre…

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije – 2.poskus

Potem pa vročina vedno bolj pritiska, Erzova jata je že zdavnaj poletela in za nekatere tudi odletela svoje, nekateri so potem ponavljali in jim tudi to ni pomagalo, nekaterim pa je v drugo uspelo narediti epski let s Korena…

Nekateri pa smo doma čakali, da se vročina in veter umirita. Ko malo lobiram, se hitro skoordiniramo za novo jato in Mojca razpiše Strmco z zborom ob 16h na Vrhniki.

Mojca in Gabor k meni v LCja in dol na Unc. Pod Lohačo naložimo še Mega in gor. Tu pa že (in v bistvu še) čaka tudi Kurnikov Jurij, medtem ko Jean visi na mestu visoko pred startom pod črnimi gmotami. Jurij še čaka, ker preveč nabija veter (sunki do 13m/s), do česar je prišlo med njegovimi pripravami.

Poležemo po travniku in modrujemo, dokler ne pride še Milan. Vendar je tukaj na startu kar hladno, saj je dokaj pokrito in orkanski veter odnaša vso vročino današnjega dne neznano kam. Zato udarimo politično debato in smo takoj zakurjeni in hitro tudi prekurjeni (ker je Milan tukaj, se ni bilo treba kaj dosti truditi z izbiro tem…).

Čez kakšno uro (ko naj bi malo jenjalo) Jurij pogumno začne dajati vtis, da bo šel v zrak. 13m/s ga spet umiri za nadaljnje pol ure, potem pa se odloči in se odlifta z mesta v višave (sunki 11, temne gmote so se v teh urah deloma razblinile, zmanjšale ali odpeljale bolj na stran…). Tam gori se kar vozi sem in tja, zato se počasi (povdarek je na počasi) pripravimo še ostali. Meni je strogo zabičano, da moram vzet težko opremo (omenim namreč, da se mi ne da odpirati težkega kompleta…) in pridno poslušam…

Mega gre prvi od nas preostalih in ga tudi odlifta z mesta v višave. Med našimi zaključnimi pripravami pride še Simeon z nekaj padalskimi kolegi, ravno ko odletim tudi jaz. Potem pa še Gabor, Milan in Mojca (in še nekateri novodošli).

V zraku je sicer močan veter vendar dokaj mirno/laminarno, da se samo vozimo sem in tja in nazaj in to tudi daleč zunaj. Sam grem 2x do Sv.Lovrenca in nazaj in ne da bi zavrtel, naberem tudi do 1300). Mega kar kruza daleč, daleč tam zunaj in notri in sem in tja…

Po drugem povratku na Petriča tu še malo naberem in se odpeljem ekspresno z vetrom (previdno malo bolj stran od Grmade) nad Planinsko polje, kjer mi pokaže tudi 70+ km/h. Visok se pripeljem nad Laze, kjer obrnem in obstanem skoraj na mestu (malo rikverca, malo 8-10 naprej,…) kjer se kar nekaj časa spravljam na tla.

Zoranov let

Nekaj kasneje pristane Milan malo naprej.

Milanov let

Gabor pri pokopališču pod Grmado.

Gaborov let

Jurij je toplandal in rešil svojo logistiko.

Jurijev let

Komentar leta: Presenetljivo veliko vetra. [30.6.2022 21:23] Stane Bajt : Bravo dec. Mi bi še kar čakali, če se ne bi ti spravil v luft. [30.6.2022 21:34] Tomo Pavlin : Se opravičujem za skok našega Skipa v tvoj prtljažnik 😅 [30.6.2022 23:38]

Mega na koncu pristane spodaj na uradnem.

Megov let

Stane Bajt : Se pripeljemo na štart in gledamo Žana kako v zelo močnem vetru in nakuhanih bazah leta pred štartom in občasno bolj kot ne binglja. Potem se pusti odpihniti na Planinsko polje. Veter nabija in čakamo in čakamo. Pa se ojunači Kurnik in ga odlifta v višave. Še nekaj časa gledamo kaj se dogaja z njim in ker zgleda, da mu je fajn in je še kar živ se spravimo v luft še ostali. [30.6.2022 21:25]

Kjer je tudi Mojca.

Mojčin let

Rešita LCja in volan pod Grmado predata v roke Gaborju, ki pripelje Mojco še do naju z Milanom. Kjer ugotovimo, da smo v logistiki pozabili Milanov avto zgoraj na startu in se odpeljemo še enkrat na Strmco…

Še en vročinski dan. Zaradi včerajšnjega dežja spet tropska vlaga, ko hodim po desni gor na Novo lokacijo. Čisto rahlo diha gor termika, zato se ustavim kar tu. Raztegnem in se hrbtno vpnem in ob naslednjem vročem dihu za vrat potegnem.

Lepo gre gor padalo, po obratu sem po nekaj korakih nad tlemi, še poskok, da pred prelomom lepo speljem in že kar tu v desno. Lepo drži in me celo malo dvigne, da čez koruzno polje priglajdam do kolovoza in še čez.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) z Nove lokacije

Najprej v Kižlovko. Sondaža kilava z grdo inverzijo do 1100, veter pa je čez noč obrnil na močan SV, V. Sonce neusmiljeno pripeka naprej (“velika toplotna obremenitev, starejši in otroci naj se zadržujejo notri in izogibajo napornim opravilom…”).

V Kižlovki čisto mirno, ko s sekundantko po vročini hodiva na griček. Na Novi lokaciji so le drobni dihljaji termike po griču gor, vendar se ustaviva kar tukaj. Padalo raztegnjeno, še preden vključim oba FMja. Vpnem se hrbtno in ob naslednjem dihu potegnem, obrnem in solidno (z vmesnim poskokom) speljem še pred prelomom. Drži pa slabo, tako da stopim na tla še pred kolovozom.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) z Nove lokacije

Potem sledi sekundarna terapija.

Popoldan pa Pojetov Jože razpiše Zavrh za 15.45. Potrdimo Dušan, Štrubljev Fabijan in jaz, malo pred zborom pa še Gabor. Jože naju z Gaborjem s Šodra zapelje do Škorpijona, kjer se vsi naložimo k Dušanu.

In gor na Zavrh in po vročini 33st (s prbijanjem v glavo, saj sem kapo pozabil…) na start. Že na poti z leve od zadaj prihaja gosta temina in ko smo na startu, kjer piha idealno gor (4/6), je že vse pokrito. Od zadaj se vidi, da vliva in sliši grmenje, strele prihajajo vse bliže. V vas prihajata še Kurnikova Ana in Jurij, ki se kar tam premislita in obrneta proti domu. Erzo nas opozori na bližajočo nevihto, kar pa tudi sami vidimo na radarskih slikah. Še Milče se javi, da že pospravlja delovno mesto, preden ga bo zajelo neurje…

In se še mi pospešeno odpravimo nazaj v vas do avtov, kjer nas dobijo prve kaplje. Previdno v dolino v vedno močnejšem nalivu, se v plohi delno presedamo pri Škorpijonu, da se v pravih slapovih vode dokončno razporedimo po svojih avtih šele na Šodru…

Malo bolj pozen sem danes. Sondaža bolj tako, z inverzijo nad tlemi in gori bolj vegasta, sicer JZ, Z v naraščanju s termiko čez dan.

V Kižlovki že vročina okoli 30, ko hodim gor. Ustavim se kar na Novi lokaciji, saj rahlo diha gor po pobočju. Raztegnem, se vpnem hrbtno in ko zopet začutim (vročo) sapico na tilniku, potegnem. Po obratu me sicer hitro vzame, pa moram vseeno še malo poteči pred prelomom. Ostro desno ob pobočju, kjer le malo drži in me proti koncu le rahlo dvigne, da na kocu podrem padalo malo čez kolovoz.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) z Nove lokacije

Po LCja, zbašem robo v avto in še nekaj kombiniram za zaresno letenje (na Lijak, kamor Erzo organizira jato me ne potegne…). Termika in veter pa jačata, da o vročini ne govorim, tako da na koncu “letalni” dan zaključim pri Milanu na Rakitni, kjer se hladim v jezeru in opravim vsaj še plavalni del dneva, če že letalnega nisem. Na koncu se še zakramljamo s Štusejevim Dušanom, ki se je vmes s svojim motorinčkom in naloženim padalom odpeljal na ogled Prižnice (ki ni bila letalna zaradi močno stopnjevanega vetra…)