Čeprav je Zoran na dopustu (in Erzotu nič o tem ne pove), je prav, da se kolobarjenje Padalske jate vseeno nadaljuje.

Ob 10h Domen razpošlje zborni SMS

Moj avtobus ob 11:30 Vrhnika via Donačka. Potrdi z OK

Seveda se je takšni ponudbi težko upreti.  Manca in Mega najprej neodločna, nato oba odpovesta. V Škodilak se napokamo Jean, Mirko in šofer Domen.
Na štart prispemo okrog 13:30 kjer piha idealno gor, a malo švoh. Hitro vržemo padala ven, da se postavimo pred Čretnikovimi tečajniki.

Prvi v luft Jean, malo zajadra, nato izgubi in toplanda.

Jeanov prvi

Jeanov prvi

Za njim Domen, ki nekajkrat obrne in obupa.

Domnov prvi

Domnov prvi

Nato pa še Mirko.

Jean z Domnovim avtom dol do pristanka pobrat ostala dva za novo rundo.

Drugo rundo nič boljše, malo dvigne, malo spusti, ko ne gre več gor, Jean pristane in čaka na boljši interval.

Jeanov drugi

Jeanov drugi

Malo vedrimo na štartu, ko se Domen odloči sondirat, a… še vedno nič boljše.

Domnov drugi

Domnov drugi

V luft se požene še Mirko in po nekaj čakanja in hendlanja na štartu še tretjič Jean.

Jeanov tretji

Jeanov tretji

Končno malo potegne, da se da vsaj obrniti v nuli, za nekaj minut posije še sonček in nekaj izbrancev, ki so v luftu v pravem intervalu, dvigne še malo višje.

Domen dobi prevoz še za zadnjo rundo.

Domnov tretji

Domnov tretji

Fotke: https://goo.gl/photos/stb3XbsSfF7n4Sug9

Dan po dežju, malo burje in odličen gradient daje upanje na ravninsko jadranje po Istri.

Erzo skliče akcijo. Zoran odpove, ker pakira za dopust (Erzo o tem nič ne ve).

Erzo, Mega, Jean in Nevidni se pri Gračišču napokamo v en avto (Nevidni avto, Nevidnov avto, Nevidnijev avto ???) in oddrvimo na štart Buzet Medici.

Tam veter vztrajno z leve, zato med parawaitanjem okrancljamo štart z devetimi trakci (improvizacija raztrgane vrečke ala Erzo), da dolgočasen travnik sredi divjine začne izgledati, kot da se pripravlja prireditev.

Čakamo in čakamo, pod nami pa v hrib gor rine džip poln ljudi. Malo se sprašujemo kam so namenjeni in ali jim bo uspelo se prerinit v hrib. Uspešno, ljudi odloži, in se odpelje nazaj. To je bila na Medicih najbolj zanimiva dogodivščina.

Po dveh, treh urah čakanja se veter iz leve (in občasno malo dol) ne vda, koprena je vedno večja, upanja na termiko ni več. Vdamo se, pospravimo, in se odločimo poskusit srečo na Sv. Jeleni (JV). Iz avta Nevidni takoj opazi padalca v zraku. Takoj ga identificira kot Rabiča in začne se grupno preklinjanje čez njega, dokler ne prispemo na štart 🙂

Na Jeleni veter OK, malo iz strani, malo švoh, ampak v redu za štart. Prvi potegne Erzo, nato Jean, zadnji Nevidni. Občasno drži, Nevidni pobere do 1000m, Jean hitro scuri po grebenu dol, Erzo 25 minut za njim, Nevidni pa vztraja do zadnjega, nato odglajda kakšnih 5km dlje od nas.

Sv. Jelena - Jean

Sv. Jelena – Jean

Sv. Jelena - Erzo

Sv. Jelena – Erzo

upload_-1 (2)

upload_-1 (1)

Na povratku izvemo, da se je Žiga po poletu iz Zavrha zaradi zavozlanih štrikcev grdo ponesrečil…

Erza je že zjutraj skrbelo, kam bomo šli (lep dan z močno burjo po Primorski) in da bo pozen zaradi terena. Pa se izkaže, da je Nevidni spet neprekosljiv, saj ga spravi na take obrate, da na koncu jaz še ostajam pri zemeljskih obveznostih, ko oni (+Mega +Jean) odbrzijo proti CRO.

Pa se uskladiva z Faacom za Ambrota (Sandi bo s Primožem imel šolo in jaz bi lahko testiral zadnja hribovska padala – Q in M).

Ob 15h se zberemo pod Ambrotom (+tečajniki) in s kombijem gor. Poseka vsa pod snegom. Lepo potacana, da hitro postavimo. Vmes začne vedno močneje snežiti. Najprej Primož, pa nekaj tečajnikov; in Faaca s sinom v tandemu ravno, ko se snežna ploha najbolj razbohoti.

Preostalim nam sneg sproti zasipava padala. Predzadnji (zadnji bo Sandi) potegnem jaz in M 24  kar skoči gor (čeprav je nula) in po nekaj korakih sem v luftu.

Zapeljem naprej in sem kmalu iz meteža. Do Grajca kar spušča, padalo je hitro in stabilno (tudi najmanj ne niha, ko spustim komande) in lepo odzivno. Nad Grajcem in ob njem malo jadram in kar drži, čeprav generalno zgubljam, medtem ko tečajniki (z normalnimi padali) bolj vzdržujejo višino. Občasno bolj ostro zavijem, ga zaniham sem in tja in na koncu z ostrim kroženjem in nekaj nihaji pristanem na uradnem.

Zoranov let

Zoranov let

Tečajniki in Faaca

Faacov tandem

Faacov tandem

in Simeon (priletel s Krvavca), pospravljajo.

Najprej mislim zaključiti, pa gredo tečajniki še eno rundo gor in Sandi ima s seboj tudi Q 22. In grem seveda zraven s Primožem in ostalimi (Sandi ostane spodaj).

Snežna nevihta je mimo in na startu sedaj občasno pihne rahlo dol. Tečajniki postavljajo in startujejo. Predzadnji postavim Qja (zadnji bo Primož) in ko kao ne pihne dol, potegnem. V dveh korakih je Q nad mano (tudi Q res skoči), potem pa polaufam še nekaj korakov, da me odlepi (vendar dosti manj, kot sem pričakoval za takšne razmere in teh 22 m2 🙂 ).

Q je hitrejši, do Grajca bolj zgubljam; ko spustim komande oziroma vozim naravnost, kar malo niha levo desno, vendar ni neprijetno in se nekako vklaplja v dinamičnost letenja. Ob Grajcu je V, JV močnejši kot prej in mi občasno še popiska. Spet nekaj bolj ostrih obratov in ostrih krogov in nežnih wingoverjev nad pristankov in na tla.

Zoranov let

Zoranov let

No in zdajle pisec teh vrstic odhaja na drug konc sveta, tako da nekaj časa ne bo več  postov in vsi skupaj lepo gnijte doma!:) .

Na Erzov namig posodobljeno iz Hongkonga.

Hajknflaj na Sabotin. Gor se odpravimo z mamo in Ano, po severni strani, ki se začne najprej na kolesarski poti, nato pa zavije levo v hrib. Skoraj na vrhu je videti še nekaj ostankov od vojne – žičnica, rovi…

Skozi rov nadaljujemo do (skozi) vrha in pridemo ven pri kasarni. Jaz se malo iščem, kje bi lahko štartal. Vse mi zgleda preveč položno. Nato me ogovori neznana oseba in me sprašuje, če bom odletel. Pritrdim, oseba odide in se vrne nazaj z nahrbtnikom 🙂 Sandi Kristič je tudi prišel letet, da mi je blo za prvič kar v uteho. Odrinem v konkretnem JV (ko obrnem v veter me ustavi na mestu).

Odrine še Kristič z M6 in skupaj jadrava levo desno po grebenu, nato se on odpelje proti brdom, jaz pa za njim, nižji. Ko ga ne vidim več in se pobiram na zadnjem kuclju, kjer imam še dolet do pristanka v Podsabotinu, me zamikajo Brda in se s popravljeno višino odpravim tja, pa me močno požira in zaustavlja (od kod zdaj Z??), do Podsabotina ne morem več, tako da zelo kaskadersko pristanem na cesti, malo pred štromom, pa še v klanec navzdol…

 

Zjutraj se prvi oglasi Žan z ugotovitvijo, da J SLO obeta, vse ostalo pa v dežju ali megli. Seveda tudi sam pregledam kamere in vetrove in vse po spisku in ima popolnoma prav. In ker je veter v tržaškem zalivu napovedan J, JZ, bi pa mogoče danes bilo tam OK. Poleg tega še Tom za popoldne najavlja obisk Kraškega roba (je obveščen Žan).

Vse to me spravi na obrate in že odhajam. Erzo je na terenu v Zasavju in bo tam reševal serijo (če bo dež ponehal). Še Mega kar sam pokliče za akcijo, jaz pa še uskladim z Žanom in dol.

Naložim Mega na Uncu, na Ravbarkomandi vskoči Žan in gasa. Malo še filozofiramo pred Razdrtim o Vipavski (kjer je pa bolj pokrito), pa brez oklevanja zavijemo na levo. Tudi vetrnice, mimo katerih vozimo, kažejo J, JZ.

Na Socerb in po kolovozu do prvega prenovljenega starta, najbližjega gradu (in najdlje od osnovnega).

Piha lepo gor, mogoče je malo čutiti, da je glavni veter zunaj precej z leve (J). Z Žanom začneva takoj postavljati, Mega pa nama pomaga in bo potem LCja prestavil na glavni start in tam odletel, če bo obetavno. Potegne Žan in lepo zajadra in je hitro nad startom, jaz takoj za njim.

Rinem v levo v veter proti gradu. Ko me preveč ustavi, nazaj nad start in naberem nad greben. Še enkrat nad grebenom do gradu, prebijem in potem gre tam lepo gor do 750. Z vetrom se odpeljem z lepo višino nazaj do konca grebena (do doline Glinščice) – Mega postavlja na glavnem startu, Žan je niže nad grebenom. Obrnem in  še enkrat v veter proti gradu. Tu naberem do 800 in rinem kar naprej. Medtem je Mega že v zraku, Žan pa toplanda na osnovnem startu Socerb.

Jeanov Socerb 4

Jeanov Socerb 4

Na naš današnji start (Socerb 4 🙂 ) prihaja tudi Tom, Žan pa je že z novim startom spet v luftu. Potem ne vem več, kaj se dogaja zadaj, saj rinem proti Ospu in naprej – počasi dol. Pred viaduktom se poskušam še obdržati za nekaj časa pod Gabrom (na 400), pa kar zmanjka vetra in dviganja in počasi scurim v Osapsko steno – in zapeljem na pristanek pod vasjo Osp.

Zoranov let

Zoranov let

 

Med pospravljanjem zvem, da je tudi na Socerbu zmanjkalo vetra in so na koncu vsi trije scurili na pristanek v dolino.

Jeanov Socerb

Jeanov Socerb

Žanove slikce tukaj

 

Kar dolgo časa neuspešno iščem kakšen prevoz iz Ospa (kar precej avtov odpelje mimo…), potem pa se me le usmili par, ki me dostavi na AC uvoz Črni kal.

Žan dobi iz doline prevoz z domačini gor in pride do LCja, Toma in Mega reši Tomova zemeljska podpora (= njegova draga 🙂 ); dostavita Mega na Socerb, od koder prideta z Žanom po mene na uvoz AC.

Vsi veseli ko radio (jaz pa še sploh) 🙂 .

Ker je na poti nazaj še lep dan in svetlo, predlagam še Vremščico, da ne bomo prezgodnji na Vrhniki za občni zbor 🙂 .  Oba sta za in gor.

Na spodnjem startu se z Žanom (Mega se javi za šoferja) hitro naštimava (jaz sedaj kar v tangice z  Rookom) in se v ravni liniji zapeljeva na letališče…

Zoranov let

Zoranov let

Jeanov let

Jeanov let

Žanove slikce tukaj

Sedaj  pa na občni zbor…

Slabše kot napoved, ker ves dopoldan ozek dežni trak od Postojne prek Ljubljane do Kamniških zaliva deželo. Naslednji problem je, da veter tudi piha drugače, kot bi moral (še vedno burja, namesto napovedanega J, JZ) 🙂 . Na SZ (kjer ni več dežja), pa je megla na podnu, čeprav je višje marsikje kar v redu. Skratka proti KP kaže najbolje in izberem Socerb (ker naj bi v tržaškem zalivu pihal Z).

Erzo približno potrdi, Mega je za. Ob 14h na Železniški zaman čakam Erza, ki me potem skensla, ker ima nujen sestanek. Sam na Unc po Mega.

Po Postojni dež res poneha. V Razdrtem še nihava ali v Vipavsko (precej svetlo), ali proti Socerbu. Naprej na levo.

Ko odvijeva na Socerb, se še vedno kaže burja. In od zadaj piha na Socerbu 4, Socerbu 3, Socerbu 2 in še zlasti močno na Socebu 1 (orig.Socerb).

Razmišljava kam (jaz sem že malo paničen…) in predlagam Kvirik S (Poljane, Glem…). Dol na Črni kal in še dol in gor in Gračišče in na vrh Kikirikija in na start: ne piha SV od Movraža ampak ZSZ čisto z leve na start !! Greva čez planotico na Z start, kjer pa piha čisto z desne (že od zadaj).

Čez dolino za Movražem vidiva Breg in tam bi moralo pihati gor. Gasa dol in naokoli in skozi Movraž in gor in po kolovozu in z robo na vrh travnika (vmes položiva štange el.pastirja).

Na startu veter 0 (malo nakazuje gor po travniku). Mega mi pomaga postaviti in potegnem in odlaufam po košati travi, ki skriva ostre skale (na srečo ne butnem v nobeno 🙂 ) in speljem in se v lepem loku na levo do Dvorov potem čez dolino zapeljem do ceste.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam, je Mega že pri meni. Ker je še svetlo, se na poti nazaj ustaviva še na včerajšnji Zajčici, kjer pa nabija orkanska burja, da komaj stopiva iz avta…

Erzo pa rešuje serijo okoli Logatca (in hkrati dela novnovnove…).

Erzov prvi

Erzov prvi

Erzov drugi

Erzov drugi

Erzov tretji

Erzov tretji

Vanja pa je očitno na šolskih počitnicah v Avstriji.

Vanjevo "smučanje"

Vanjevo “smučanje”

Danes pa res dežuje po vsej SLO. No, Erzo vseeno najde luknjo na radarski sliki nad svojimi Hribi…
Erzov jutranji - serija rešena

Erzov jutranji – serija rešena

Dokazno gradivo tukaj.
Erzov komentar leta: in ko radar pokaže luknjo nad Hribi in s tem nepadavine, je čas za skokec
Komentarji (5)
  • 1.Jean Caffou : […bistroumni komentarji v pripravi…] [17.02.2016 09:37]
  • 2.Jože Iskra : Pravijo da bojo Črnogorci začeli tekmovati v poletih, ker lahko tudi v leže zmagaš. Ja Erzo res čakam na kak lepši dan, ko bom imel čas za kak skok. [17.02.2016 10:35]
  • 3.Tom Pavlič : Ponavadi so poleti s Hribi dolgi 0,3 km… Kaj pomeni, da si danes scuril? [17.02.2016 10:37]
  • 4.Jean Caffou : A je bil telemark? [17.02.2016 10:44]
  • 5.Rok Hrovat : Včeraj je imel prelet. A na štart je organiziran prevoz? [17.02.2016 11:26]
  • Zoran Gaborovič : Rok, ne vem, zakaj provociraš 🙂 ? Saj na fotkah vidiš, da je organiziran prevoz gor… [17.02.2016 18:28]

 

Za razliko od Erza, ki gleda, kdaj bo kakšna vremenska luknja prišla nad Hribe, jaz gledam, kje v SLO je luknja brez dežja in planiram oditi tja v akcijo (res je tak pogled na zadevo dosti dražji, ker se je treba voziti sem in tja po SLO, medtem ko Erzo sedi doma/v pisarni in čaka na luknjo; ampak zato mi nihče ne more očitati, da ne kolobarim 🙂 🙂 ). No in popoldne radarska kaže, da na Primorskem ni več dežja. Pa obrnilo naj bi na J in Vremščica ni v megli.

Podražim Erza in Mega. In je Mega kar takoj za – se javi za šoferja. Erzo je sicer že/še pomirjen, ampak ga le mika (čeprav je vse naokoli v dežju in megli).

Ob 14.45 na Železniški in po Mega na Unc – ves čas v ulivanju… Čez Postojno tudi še dežuje in piha burja (!?), v Senožečah na izvozu tudi (oboje: dež in burja !?). Malo v obupu predlagam, da, pred izletom na Vremščico, pogledamo na Zajčico, kako je kaj z jeleni (kot že dolgo vemo, je tu idealno za burjo, samo 2m ograja in lastnik, ki nas je že najmanj enkrat preklel, je problem…).

Erzo in Mega protestirata, ampak LC je v mojih rokah in zavijem na levo s ceste in do ograje: ni videti jelenov. Ni videti jeklene verige. Ni videti ključavnice. Ne moremo verjeti. Grem do vrat, odpahnem zapah, še drugo krilo odprem in … gor na vrh griča 🙂 . Ven iz LCja in na rob.

Dva od treh pogojev sta idealno izpolnjena: 1. prečudovit start, 2. veter – burja piha idealno gor (mogoče je na trenutek malo močan… ampak takrat pogledamo stran); 3. žal dežuje (ampak ni tako močno, ne, res ne…).

Sedemo nazaj v LCja (da nas preveč ne zmoči) in vklopimo brisalce. Ker smo obrnjeni stran od vetra, ni skoraj nič dežja na šipi. Torej ni tako hudo…

Samo malo počakamo in potem ven in Erzo si že oblači tangice in reinfuzo (še z Vrhnike) odnese padalo na start. Jaz se tudi kar za avtom v zavetju oblečem v tangice in izvlečem Rooka. Erzo potegne in rine naprej proti vetru in spelje, medtem ko jaz postavljam na platoju. Nekajkrat potegnem Rooka, pa mi ga sunki burje tako ali drugače butnejo nazaj. Erzo pokliče Mega, da je pristal – brez popolnega treka !!!

Slikce tukaj.

Z Megovo pomočjo zvlečem Rooka (po mokri travi…) malo pod plato, potegnem in zrinem naprej. Speljem in me komaj spušča naprej (in vleče malo v levo nad borovce, da ratam kar malo nervozen). Potem še malo jo-joja in nad travnik pri stari cesti, kjer po liftu dol (slikca) pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Na hitro pospravim in že je pri naju Mega. Še enkrat gor in na start in Erzo ponovi vajo. Sedaj ima celoten track 🙂 .

Erzov drugi let

Erzov drugi let

Erzov komentar leta: Po dolgih 22-ih letih (?) so se jeleni odselili in pridemo spet mi! (V prvo mi ne neredi treka pa moram skoz dež in veter še 1x)

Komentarji (1)

 

Veseli kot radio. Res.

Kar se mene tiče, je po 4 letih (2 leti od zadnjega ogleda in prekletstva lastnika) ratalo 🙂 .