Danes ni kaj dosti za povedati, čeprav se je cel dan dogajalo. Od ranega jutra na računalniku, kje, kaj, kako, kam… ? Erzo se bo držal Vrhnike (plan Planina), dlje ne gre. Samsa bi Zavrh, Mega se prilagodi, Mateja bi letela, ne se samo dol metala.

Končno začne še deževati in je vse do Postojne že mokro in se variante močno zožijo…. Luka (Matejin) gre na Lijak s Kamničani  (Vidic: bo idealno…). Z Matejo čakava podatke s kraja samega, pa nič presenetljivega (burja nabija do Čavna…). Končno se z Matejo odločiva: Lijak, za vreč se dol, bolje, kot da ždimo v mokroti. Samsa bi, pa ne bi (prehranjevalne obveznosti do ožjih družinskih članov), pa bo… Erzo se ne bo premaknil z Vrhnike.

Ko sva že na Lomu, se skoraj pridruži še Manca, ki se po cestnem premisleku odloči za ne in odvije na Vrhniki dol. Tako na Uncu Mega, Andrej, Mateja in jaz v Andrejevo makino in gasa dol. Mateja ves čas spremlja online prenos z Lijaka: kateri trakec piha gor in kam in…

Pod Lijakom piha nula, celo rahlo ven. Gori taktizirajo in čakajo. Informacijski center Erzo sugerira Bohinjcem Govc (ki je bil zjutraj 5/10 burje v Braniku, ampak mogoče bo zdajle že bolje… je res malo… 4/5,5 v Braniku). Andrej je takoj za Govc (po mojem bo premočno) – lovi 60 start !

Gasa skozi Branik gor (tu prezebata 2 zavedena Bohinjca), kjer piha 8/12. Obrat in gasa nazaj pod Lijak.

Z Igyjem gor in celo dol na start. Sami na startu in sonček in sploh popolnoma drugo vzdušje. Postavimo: Andrej z Ibexom črta dol,

Andrejev let

Andrejev let

jaz zajadram v levo in drži nulca in drajsam in drajsam, Mateja tudi, Mega je že nad grebenom. Po presenetljivih 20 minutah pristanemo.

Zoranov let

Zoranov let

Sploh ni bila curaža :-).

 

Letos ne bomo več leteli… 🙁

Po petdnevni= dvodnevni (prisilni) + trodnevni (prostovoljni) pavzi grem danes kamorkoli… V Lju že od jutra rahlo dežuje, burja je na Primorskem taka, da so ustavili tovorni promet, na Gorenjskem vse zalito. In vendar kar o Planini nad Vrhniko razmišljam (ki je bila v petek Erzovo fer izenačenje – po Goričici). Nefer prehitevanje na Vremščici v soboto (čisto nehote mu je ratal novnovnov, a ne ? 🙂 ), je Erzo sicer popravil z včerajšnjim OLC brisanjem Lokavca od zadnjič (slaba vest je žrla, a ne ? 🙂 ), ampak meni se je zdelo bolj prav, da naredim novega, ki ga on že ima.

Erzo je skeptičen, saj so griči okoli Vrhnike bolj ali manj v bazah, ampak ob 14.00 je zbor pri BJju.

Z Matejo sva že pol ure prej na lokaciji. Prideta še Mega in Andrej iz (tudi rahlo deževnega) Unško-Planinškega področja (sicer sta računala na Zavrh, ampak bogve, kakšno je tam, mi pa smo zdaj tule… 🙂 ).

Poberemo Erza doma in gor do koče in stolpa. Vrh v totalni megli, piha lepo, vendar pravokotno z leve. Ampak baje je to kar v redu… Najprej kaže (zame) popolnoma nesprejemljivo. Pa se megla občasno zredči in v glavi obrnem stikalo. Samsa provocira (ga že ima in mu ni treba…), Erzo pa se naenkrat odloči, da bo pokazal in začne postavljati (da izkoristi nemegleno in nedežno luknjo). Ostali pomagajo postaviti, Mega z Manco komunicira o trenutni situaciji in dogajanju…

Erzo elegantno dvigne, z majčkenim desnim zapiranjem, potem pa ga obrne v levo v veter in stopi (po dveh zračnih stopnicah gor) v zrak. Malo vijuga sem in tja med meglicami in se odpelje proti domu.

Erzov let

Erzov let

Medtem se jaz spravim v tangice, ostali pa mi postavijo Rooka (mi ne pustijo vzeti coto…). Megla je medtem vse zaprla in malo počakamo, da se spet razkadi. Potem pa potegnem, najprej kaže, da bo Rook preveč zadaj in sfedlan (vpijejo, naj prekinem), pa ga vseeno stabiliziram v levo , ker ga lepo čutim … in stopim v zrak. Malo v levo, potem pa naravnost proti Erzovemu travniku za hišo. Visoko preletim vse tri 300 KV daljnovode in zbijem na moker, blaten in posran travnik.

Zoranov let

Zoranov let

Gnoja in dreka imam dosti že od zadnjič, zato me reši Erzov klic, naj grem pospraviti na dvorišče k njemu. Malo za nama pridejo tja tudo ostali z LCjem in prijazno pospravijo vso robo. Hvala za prijazno asistenco :-). Še kdo bi lahko brez problema odletel…

Potem pa na zaključno druženje v BJja. Vesel ko radio: novnov !

Za danes je napovedan res močan veter in Erzo je že zvečer predlagal, da greva dočakat jutro na Sv.Ano, ker bo mogoče še dovolj mirno. Ob 5.45 sem pokonci. Malo čez 6h Erzo z SMS potrdi srečanje ob 6.45 in že se peljem proti Podpeči  še v popolni temi. Ob hangarju se, še vedno v temi, dobiva kot dva kriminalca. Vreča 45st., piha JZ. Erzo dvomi, če ima sploh smisel iti gor. Prepričam ga in že žarometi LCja vrtajo v temo Sv.Ane.

Na vrhu naju dočaka jutranji svit. Iz avta skoraj ne moreva, ker nabija na polno. Premična postaja Zoran pokaže sunke do 12,6, veter ne pade pod 5. Malo čakava, da se še bolj zdani, poslikava sveže grafite na še včeraj beli steni in se odkotaliva dol.

Na Goričico greva (mogoče ne bo premočno). Erzo spredaj, jaz za njim, gor mimo kmetije na kolovoz in zmečeva robo na travo. Piha. Kar piha. Občasno tud še dodatno prbije. Erzo raztegne, jaz zraven. Že je v luftu, malo odlebdi in se odpelje dol ob pobočju.

Erzov prvi let

Erzov prvi let

 

Ko prihaja gor, jaz lepo dvignem hrbtno, ga naštimam, držim v luftu in se tudi odpeljem dol tistih 100m.

Zoranov let pred gnojem

Zoranov let pred gnojem

Ko pridem nazaj gor, ga Erzo že spet drži nad sabo in poplesava sem in tja. Jaz pa se odločim za zgornji plato, za žico (da bom imel daljši let 🙂 ). Grem gor in vidim, zakaj Erza ni mikalo na zgornji travnik: mala njivica je pokrita z gnojem, ki prav domače dehti. Previdno odtacam čez, malo spucam mastne podplate v travo in se na travniku zgoraj (ki je tudi na frišno pognojen) namestim (no, padalo je samo na pol razgrnjeno, saj je veter dovolj močan, da se bo takoj razprlo).

Erzo spodaj tudi čaka na primeren trenutek.

Erzov drugi let

Erzov drugi let

Ko se mi zdi primerno, ga dvignem in stabiliziram (prav navdušen sem nad sabo, kako mi v tem močnem vetru uspe kontrolirati padalo…) in se obrnem. Hočem naprej, pa stojim na mestu. Potem pa prbije veter in me kar stoje, s padalom nad sabo odnese nekaj metrov nazaj. Med rikvercanjem  sedem na tla, padalo še vedno lepo nad mano in sedaj se kar po riti vozim nazaj… Potegnem eno stran, da podrem padalo, pa mi ga v trenutku zaobrne, mene obrne na trebuh in me odšlepa po trebuhu direkt čez gnoj in frišno zemljo. Usta prisebno zaprem… Končno mi le uspe zaustaviti se. Naberem padalo (sunek je tudi ponehal), obrišem gnoj z obraza,  odšetam na spodnji plato do Erza (pravi, da naj si obrišem še gnoj z brkov…) in od tod še enkrat odletim.

Zoranov let po gnoju

Zoranov let po gnoju

Popoldan sem spet na trnih, ker bi kam šel. Tom in Nevidni sta šla Kikiriki (in še pred odhodom vabila v tiste kraje), Erzu ni bilo, samemu pa tudi meni ni bilo tja dol. Pa sta ujela pravi trenutek in pravo višino (malo nad startom je bilo noro, 20m pod štartom totalna curaža – poročilo Pavlič) in odletela, Tom je celo jadral.

Andrej (Samsa) je najprej vabil za družbo in potem skoraj sam drajsal po Ženčku z Ibexom (-> očitno je tudi tam močno nažigalo), in je tudi ves zadovoljen poročal o vsaj enem 15min. letu.

Konec popoldneva pa tudi Erzo ne more več zdržati in začne spet navijati za Sv.Ano (ker na Vrhniki je namreč sonček in čisto mirno…). Ko mu Jerry javi, da nekdo na Ani postavlja padalo, se je Erzu snela ketna. In se dobiva v Podpeči in gor. Na startu pospravljata dva mlajša padalca (Erzo pozna…), nažiga pa noro (5/9,6, torej manj kot zjutraj, pa močno z  J tendenco).

Vsi skupaj se v bližajočem mraku odpeljemo na Sv.Lovrenca, kjer pa ni dosti bolje. Malo modrujemo, potem pa se odločimo postaviti. Erzo hitro raztegne pri cerkvici na jug, jaz dol na desno. Tudi mladca postavita spodaj in prvi odleti v hudem bočnem vetru in se zagoni direktno v drevo na pobočju. Kolega mu pomaga snemati padalo, jaz pa po videnem odnesem svojo coto do cerkve.

Medtem Erzo (po nekaj dramatičnih poskusih v raznoraznih rotorjih) odleti čez šavje na spodo polico, tu ga izstreli v zrak in odleti do travnika spodaj.

Erzova večerna doza

Erzova večerna doza

V orkanskem vetru pospraviva z Erzom skrita za cerkvico… Potem pa Erzo še v temi išče izgubljeno postajo (in jo najde 🙂 )

 

Erzov komentar leta: Seveda ne odnehava in poiščeva še eno šanso “za handling” pozno popoldne. Jerry opazi padalo na Sv. Ani na tleh in to je samo še dodaten razlog za gas! Na štartu pa spet prbija sunki 10 (?) in jača. Edo in Jugo sta ravnokar pospravila in nista letela. Seveda se domislimo alternative, mene zanima samo na zahod čez položne police, kjer me vzigne in nabije v močnem vetru, da bi bil tedaj raje kar na tleh. Kasneje prbija okoli cerkvice 15, da za njo, kjer zlagam ne upam pustiti nezloženega padala samega.

Zjutraj se prvi oglasi Tom Pavlič, ki se zbudi v megleno in sluzasto Primorje in upa, da bomo mi našli nekaj manj sluzastega. Povem, da tudi pri nas ni rožnato (čeprav na Krvavcu je rožnato sonce, je baza previsoko nad Štefanjo in Grajcem, pa tudi veter neprimeren in premočan. Da pa je verjetno Sv.Ana operativna in bo tolažilna nagrada, če nič drugega.

Erzo je obveščen o povpraševanju, ampak on bi samo Ano naskakoval, nič drugega.Tom je kljub daljavi zadovoljen s predlogom (?!). Pa se oglasi še Nevidni, ki drvi proti Ilirski, ker tam bo Goljak sigurno za jadrat; sam hitro se je treba odločit. Komuniciram z Erzom, pa se samo zaničljivo nasmehne: njega zanima Ana. Kličem Kozlek in mi javi več kot 15m/s osnove in sunkov… Povem Petru, pa je šokiran in pokliče čez 5 min: “4,5/7,5 JZ- idealno bo”. Pokličem še jaz in ima prav (ne vem kaj je to bilo pol ure nazaj s postajo !?). Erzo vztraja z naskakovanjem Ane, in ga en potencialni Goljak, tam nekje daleč, ne vrže iz tira.

Ob 12h se odpeljem iz Lju proti Podpeči (se mi tako pač izide in imam čas…). Mega ne zanima, Manca bo ob 14.30 pod Ano, drugega pametnega cilja ni. Na poti javi Ščuka, da je idealni Goljak v megli, Gregorju (?) pa se ne da na Kozlek, ki bi bil super. Zato gre on zdaj nazaj iz Ilirske na Trstelj-jug, ker bo tam idealno (da pravi Gorazd izpod dotične lokacije).

Jaz sem na letališču v Podpeči, klobasa na 45st, kar piha. Kako šele zgoraj. Malo zaležem v avtu ob raznih vmesnih telefonskih motnjah.

Končno malo pred 14h pridrvita Erzo in Tom, jaz pa že v tangicah, z rezervnim padalom in kokpitom na sebi samo prestopim v avtobus.

Na startu piha idealno. Pridruži se še Jerry in tako Tom in Jerry začneta postavljati, zraven pa Erzo in jaz (ki razpletam od Erovega sušenja zaštrikano gmoto 🙂 ). Erzo atraktivno starta prvi, potaca nekaj šavja, pojaha en grm in odtrga žično ograjo – in zajadra. In kar jadra. Drugi je Pavlič, ki ga izkušnja predhodnika opozori, od kod in kako piha veter in lepo odleti. Jaz ga v prvo krasno potegnem in stabiliziram, pa Jerry opazi neko šavje ali vozle in zahteva prekinitev. Spuca mi in postavi in potem dvakrat neuspešno dvignem, ker ga nese nekam v levo. V tretje gre lepo in odletim. Tom in Erzo jadrata sem in tja malo pod startom, meni pa nekako uspe, da se obdržim še višje v višini starta in kar jadram. Njima gre počasi dol (seveda, Erzo ima XC3…),

Erzov prvi let

Erzov prvi let

 

Tomov prvi let

Tomov prvi let

 

meni pa se pridruži še Jerry in drajsava, da je veselje. Počasi tudi midva začneva zgubljati, vendar mi uspe, da pristanem zadnji po 20 min. (vesel ko radio 🙂 ).

Zorano prvi let - najdlje v zraku, prosim !

Zorano prvi let – najdlje v zraku, prosim !

Super je blo !

Seveda je treba še enkrat gor. Med pospravljanjem pride Manca in smo kompletni.

Erzo na vmesni postaji zamenja padalo (zdaj bo Mantra pokazala, kaj zmore…), Jerry bi končal. LC do cerkvice, roba ven, Jerryja nahecamo, da vseeno gre po robo na spodnjo etažo. Piha še malo močneje (pa malo bolj z desne) kot prej.

Starta Tom, pa Erzo, pa poskuša Manca, ki jo zanese v levo in raje prekine, kot da bi naprej trgala že od Erza načete drote.

Tom in Erzo sta že rahlo nad štartom (glej slike) in krasno jadrata.

Startam jaz, pa še Jerry in potem še Manca. Hitro poberemo nad start, potem pa jadramo in jadramo in se izogibamo en drugemu (“ples v vetru” ), tako da se čim manj oviramo. Vsaj meni se zdi, da prav pazimo en na drugega in si pomagamo, da je za vse najbolje (glede na malo prostora, ki nam je na voljo, le tako lahko vseh pet hkrati uspešno jadra 🙂 ).

Po slabe pol ure pristanemo en za drugim na letališču (Erzo seveda zadnji 🙂 ). Vsi zadovoljni. Super je blo.

Zoranov drugi let

Zoranov drugi let

 

Tomov drugi let

Tomov drugi let

 

Erzov drugi let

Erzov drugi let

 

 

In prvič v zgodovini Ane je bilo kar 5 padalcev hkrati na njej 🙂 in nad njo. Tako je to bila 2x glavna nagrada in sploh ne tolažilna.

 

Erzov komentar leta: res je bilo lepo, ko je pet padal obenem jadralo nad cerkvijo Sv. Ane

Zjutraj ob 7h pogledam skozi okno in rosi in pogledam postaje in kamere in je vse v megli (res še v mraku) in se obrnem in zaspim naprej.

In zazvoni ob 8.30, da zamujava, da je Sv.Ana OK (pravi Jery). In zalaufam mašino in sem ob 10.15 v Podpeči. Tam res (še) ne rosi, je pa megleno, da se vrh ne vidi. Takoj gor z LC.

Cerkvico najdem kljub megli (saj je kolovoz do nje). Erzo bi, pa ni vetra. Oziroma je. Od zadaj. Resda rahel, ampak je od zadaj. Megla ni tako huda (pravi Erzo), čeprav se tud do prvih  smrek pod startom ne vidi. Vse sluzasto, ampak rosi (še) ne. Erzo odpre svojo malho. Pihne od zadaj malo močneje. Od zadaj (malo močneje) + megla (menda se prve smreke vidijo) + začne rosenje + mogoče je megla do tal = GREVA DOL.

Erzo se spomni, da je blizu pri Jezeru Sv.Lovrenc. Gasa tja. Zdaj že dežuje, ne samo rosi. Gasa gor do cerkve in roba ven (jaz seveda cota klasse).

Pod cerkvico postavi Erzo v mokroto (megle skoraj ni – je prenizko do polja…), zraven jaz. Erzo potegne in odlaufa po hribčku in laufa (XC3 je že nad njim) in se spotakne in naredi plavalnega = v ribo = pingviček = zaruži dol po travniku, da ga nese še deset metrov po mokri travi po trebuhu. Ker mi je spraznil mesto 🙂 , postavim bolj na njegovo in zalaufam in laufam in se odlepim in se odpeljem skoraj do drevesa nad poljem in odvijem in pristanem 🙂 .

Zoranov let

Zoranov let

Zmečem skup mokroto (še vedno dežuje) in odšetam gor. Erzo medtem raziskuje drugo stran hriba. Ko pridem gor, pride tudi on na to stran. Pa saj mu ni treba serije pa to… Povem mu, da bo sedaj probal s tangicami in naj gre po XC3. Pa pravi, da je padau preveč moker. Tud cota je mokra. Moram mu reči še dvakrat, potem pa se odloči za coto (ko je že tu) in se zbaše v tangice.Raztegnem coto (in je res tako mokra, da ne verjamem, da bo šla v zrak – sam ne povem, kaj si mislim). Pa Erzo potegne, jaz coto zadaj porinem v zrak, kolikor morem in gre gor na pol. In laufa in laufa in že skoraj upočasni, jaz pa vpijem: “Laufaj, kurba, laufaj, laufaj,….” in res da vse od sebe in je padalo gor (ne morem verjet, ker dežuje že kar lepo in se kar cedi od njega) in se odlepi in v širokem loku odleti do podna.

Erzov let

Erzov let

“Yess. Toooooo…” zavpijem in grem gor pod streho počakat Erza, da privleče mokroto gor.

IMAG0210

IMAG0209

IMAG0211

Samo reinfuzo zbaševa v LCja in do Podpeči in na suho v bife na kavico… 🙂 .

Erzov komentar leta: 19. dan, goljufiva serija: Uro, po novem je to lahko kvečjemu telefon imam “navito” za ob 6h. Ko skozi strešno okno s pojsle zapazim mokroto zunaj, spim naprej. Naslednjič se po osmi zbudim že s slabo vestjo. Sva že na obratih in z Zoranom vsak s svoje strani (vsak skozi rosenje) žgeva do Podpeči in na Sv. Ano. Jerry prej poroča, da se hrib deloma vidi in ni popolnoma zamegljen. Ko prideva vsaj ne dežuje in rosi na štartu, zato pa je v megli in kar je še huje ne piha gor, raje odzadaj, sicer najmanj spodnjih 50m vidnih. In potem se spomnim tega, začne še deževati, a kaj bi to. Prav zdaj sušim oba padala, Zoranovo coto in moj xc3, s katerim ne uspem odletet, z njegovimi tangicami pač! Tangice so zakon! “Si bolj okreten.”
Komentarji (2)
  • 1.Zoran Gaborovič : Dans je bla pa cota klasse v redu, a ne ? Se je vse ostalo že preveč cedilo, a ne ? :-))) [21.12.2013 12:31]
  • 2.Andrej Samsa : 19. zaporedni dan? [21.12.2013 12:37]

Slabo  z močnim JZ že drugi dan. Ščuka prijavi interes za 13.30 na letališču Divača, ker bo potem Vremščica zasigurno. Matejka si je vzela (skrajšan delovni) dan zase in je zraven. Mega okleva, ker zlaga drva, ampak bo videl (torej je tudi zraven :-)), Erzo NE. Njega ne bo Ščuka nategnil, da bi rinil tako daleč, on gre na Sv.Ano.

Mateja do mene, mimo Vrhnike (Erzo se ne da) in po Mega na Trikotnik. Ker že malo rosi, se odločimo najprej pogledati na Strmco, kjer v bistvu sploh ni tako slabo (močno piha, pri avtu 6/7,5, vendar je na meji, skoraj nič ne rosi), le sluzasto je in kaže, da malo više gori piha še močneje.

Pa gremo raje naprej, vendar ne na boljše ampak v rahel dežek. Govorimo s Ščuko, ki je še vedno optimist; Vremščica bo, samo ni še čisto tam (prihaja iz Ilirske)… Potem pa le pride tjaj in javi, da žal dežuje… In je pošteno, da obrnemo, on pa bi šel pogledati Vrhpolje (sprašuje za detajle, kako na start)… In obrnemo v Razdrtem na avtocesti nazaj in smo že blizu Unca, ko pokliče, da je J od Kozine pa vse suho in OK.

Ampak se ne damo in ne obrnemo še enkrat. Mega izjavi, da se ne bo premaknil severno od Unca, tako da sama nadaljujeva proti Vrhniki in se poveževa z Erzom. Je na poti na Sv.Ano in bo javil, kako je. Ko na Vrhniki odvijeva dol, Erzo pristane.

Erzov let

Erzov let

Gasa v Podpeč, kjer naju že čaka spakirani Erzo na cesti. Gasa gor. Pri cerkvici piha. Močno. Mateja pravi, da ne bo.

Matejka in Erzo mi raztegneta coto (in jo držita, da jo ne odpihne), jaz v tangice. Nekajkrat ga sfuzla sem in tja, potem pa ga le skupno obvladamo v zidek (5/7,5, trakec občasno čisto našponan…). Ko malce popusti, ga rikverc le dvignem nad sebe in stabiliziram, pa se komaj premaknem naprej (me bo rikvercnlo ?), pa Erzo spet zavpije, naj popolnoma spustim komande in porinem naprej in le speljem. Najprej me drži skoraj na mestu, gre počasi naprej in rahlo gor. Čutim, da res piha močno, vendar je laminarno. Malo zavijem sem in tja, ko pa sem bolj zunaj, pa samo spusti in odpeljem na letališče.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, sta Erzo in Mateja dol. Nevidni pošlje sms, da je odletel Vrhpolje… Pa smo spet leteli :-).

Erzov komentar leta: evo ga (22:11); 18.dan: zgoraj vetra 5 metrčkov jugozahodnika, spodaj piha 1m burjice in je megličasto, tako da pristajam proti LJ. Zoran pa šele prihaja z dolgega popotovanja LJ- Strmca – Vremšca – Sv. Ana.
Komentarji (1)
  • 1.Mojca Pišek : Kar na letališču si pristajal. [21.12.2013 00:03]

Zjutraj pokliče Štusej. Predlog je Primorska: Lijak ali Goljak. Meni kamere kažejo slabo  vreme tam doli, mi je všeč Goljak, samo bo najbrž premočno. Pokliče še Mega. On je še najbolj za Lijak, bo preveril s Ščuko za one obmorske kraje. Ščuka za Lijak. Erzo se prilagodi (Ščuki ?).

Ob 12h na Vrhniki v avtobus (pardon, enoprostorec) k Erzu: Štusej, Manca, jaz. Na Uncu še Mega. Pod Lijakom čaka Samo na nas (Ščuka, Marko pa še Tomo NG in inventar Istok). Na start. Vse grdo, tmurno, piha šibko, hladno.

Takoj postavim, da se ogrejem, ostali nakladajo in čakajo na kaj? Naši predhodniki scurili brez popusta. Postavljajo še ostali.

Erzo starta in odvije na levo in curi. Jaz kmalu za njim, v levo, vlečem ob pobočju do V roba, zavijem naokoli in odcurim na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo pristane malo za menoj.

Erzov let

Erzov let

 

Potem še Štusej

Lukov let

Lukov let

Marko, Tomo, Manca, Istok, Mega. Samo Ščuka kar nekaj drajsa in ostaja gori na nam nerazumljiv način. Pospravimo in se spravimo v avtobus, on pa še vedno v luftu v pristajalnem manevru, ravno ko odpeljemo. Žalost :-(.