Zjutraj se nikakor ne moremo skoordinirati za odhod: kdo, kdaj, kam, kje,…

Končno se odločimo za J od Lj, najprej nekaj na burjo (Govc, če bo…), potem pa še Lijak (ziher varianta…) in se dobimo na železniški na Vrhniki: Mirko, Lusja, Erzo, Mateja in jaz. Manca malo kasneje na Uncu z Megom in Andrejem S. Naš avtobus gasa do Senožeč, pa čez Štanjel na Govc.

Na startu piha precej z desne, ampak vsi smo našpičeni in začnemo takoj postavljati. Erzo, z mislijo na skorajšnjo zmago (max.število startov 2012 🙂 ), takoj po startu naredi vmesni pristanek.

Erzo vmesni

Jaz startam postrani na pobočje proti vetru in potem levo v zrak in malo zavrtim, ampak proti vetru sem skoraj na mestu, tako, da se odpeljem nad pristanek in kmalu že začnem pakirati robo.

Zoranov let

Mirko je startal malo za mano, Mateja tik za njim in oba sta takoj za mano na tleh. Erzo pristane po drugem startu malo za nami ob cesti nekaj dlje proti Braniku.

Erzov let

Lusja, ki se je “prostovoljno” javila za šoferja, je tudi kmalu spodaj pri nas in gasa proti Lijaku.

Na poti zvemo, da je drugi del jate tudi že na lokaciji in se že vozi z Igyjem gor.

Ko Erzo pripelje na vrh in zavije na prepovedano pot na start, skipa Mirka, Lusjo in Matejo in med potjo naloži rukzak Manci, Belčiču  in Samsi, invalidi pa ostanemo v avtu :-).

Na startu gužva. Hitro postavimo v toplem sončku in startamo: Erzo, Mega, Samsa, pa jaz, Mirko, Lusja, Mateja in na koncu še Manca.

Medtem ko tonem pod start, Erzo, Mega in Lusja izginejo nad greben. Ko se borim za vsak meter v steni luknje Lijaka, z olajšanjem opazim, da je tudi Samsa nekje blizu in curi tako kot jaz. Po 20min pristanem pri Igyju,

Zoranov let

tik za mano pa še Mirko in Andrej.

Andrejev prvi

Čez nekaj minut je na tleh tudi Mateja. Manca iz zraka sporoči, da je nekdo telebnil na drevje in že skoraj začnemo z aktivacijo reševalne akcije, ko sporoči, da padli miga in začenja obirati padalo. Hkrati ga prekolne, da ji je zajebal let in da zdaj ne bo izpeljala predvidenega zgodovinskega leta :-). Erzo, Lusja in Mega so nekje pri Zmajarski, mi pa dokončno pospravimo, ko pristane tudi Manca. Z Matejo se zapeljeva z Megovim  avtom gor po Erzov avtobus in hkrati Andreja še enkrat na start. Ko sva nazaj, je tudi Lusja že spokala,

Lusjin let

Andrej pa tudi že pristal.

Samsa drugič

Erzo javi, da ga naj pridemo iskat v Vrtojbo, kjer je pristal.

Erzov zmagovalni dneva…

Ko ga naložimo, direkt nazaj proti Vrhniki brez zaključnega druženja (kaj čmo, Silvester je…).

Tako, kot smo danes zjutraj gruntali kam, pa nismo še nikoli :-). Najprej sam, pa z Manco, pa potem z Megom in na koncu, ko se zbudi Erzo (včerajšnja Lusjina žurka se je zavlekla pozno v jutro…), še z njim. Mateja je bolna in danes ne gre nikamor. V Lju je bila že zjutraj sončna luknja, povsod drugod nad Slo pa megleni pokrov. Razen na Primorskem, kjer pa je na Kovku burja 17,5/21,6. Ampak tam je sonček in toplo in najbrž kljub temu na Lijaku bo. Mega je z Lusjo že odločen za Lijak in tudi midva z Manco se nagibava za tja, saj je več verjetnosti, da se bo letelo, pa v Borovnici je še vedno megla.

Erzo bi sicer šel na Zavrh (je brez avta, pa še Polhograjci so ga sneli na ovinku pri BJju), ampak, ko se končno dobimo na Vrhniki in midva z Manco odločno sedeva v avto za Primorsko, priskoči tudi on in gasa na Lijak. irku pa prepusti vodenje Polhograjcev na Zavrh…

Jaz bi sicer šel vmes še pogledati na Vrabče (moja trauma 🙂 ), ampak Manca ima demokracijo v volanu in Erza itak več ne zanima, tako, da moja namigovanja izzvenijo v prazno.

Na Lijaku z Igyjem gor in na štartu totalna gužva. Še Sandi s šolo je tukaj. Tečajniki se sicer nekam čudno mečejo v prepad, ampak vsi ostanejo živi. Kot da bi gledali Čehe, ki jih je pa tudi za en avtobus. Postavimo v šibkem vetru in se zmečemo en za drugim v zrak in scurimo en za drugim.

Zoranov let

Še najdlje je bil Erzo – baje cca 20min…

Erzov let

Ko pospravimo, Manca priganja za naprej. Mega in Lusja se obirata (Mega mora gor po avto), Andrej in Tom imata tudi avto gor

Samsa prvič

Samsa drugič

Samsa tretjič

In tako se samo  mi trije kmalu zbašemo v avto in Manca tišči gas mimo Branika na Govc.

Tu je krasen razgled in sonček in piha s sunki do 15 m/s. Tako malo posedemo na prisojno stran in počakamo, da sonce zaide (oblečeni v vse kar imamo…). Potem ugotovimo, da so sunki res malo padli – na 14 m/s… tako, da se spokamo v avto in po najkrajši poti (cika caka čez Kras mimo pršutarn okoli gajbe (= po vseh stranicah štirikotnika, namesto po diagonali, ki je vedno najkrajša… 🙂 ) do Sežane in po avtocesti v Aviopub, kjer nas že čakata Lusja in Mega. Pica in radler in zaključno druženje in pravac Vrhnika…

Napovedan zmeren JZ, ki bo čez dan jačal. Erzo nima prevelikih letalnih ciljev, ampak bolj skakalne (rad bi povečal število letov v 2012, zato predlaga Vremščico za kratke skoke, čeprav je Kovk idealen glede na počasi naraščajoč JZ (ob 12 h 3/5,5.  To se je pokazalo tudi zvečer na OLCju z množico lepih dolgih letov na Kovku ).

Poberem Matejo, na Vrhniko, kjer se priključiva Erzu in Mirku in še na Unc po Mega in gasa do Razdrtega. Tu Erzo samodejno odvije na kraško stran in kmalu smo na Vremščici.

Na startu piha super, tudi sončka je še nekaj in hitro postavimo. Erzo in Mega sta takoj v luftu , potem pa še Mirko, jaz in Mateja. Erzo zavije v levo in kmalu pristane pod zgornjim startom in potem tam nadaljuje svojo misijo. Mega počasi scuri (po slabih 20 min.), ker je dinamika vseeno rahlo prešibka, kmalu še Mirko, jaz pa kar peglam sem in tja in tudi nekajkrat zavrtim , preden pristanem pri Megu na travniku pod cesto (tudi po slabih 20 min 🙂 ).

Zorabov let

Tudi Mateja se nama pridruži, potem pa Mega peš gor po avtobus in dol po nas. Erzu se v zraku pridružita še Ščuka in kralj Vremščice – Gorazd.

Baza se hitro spušča in ko pridemo ponovno gor, je zgornji start že skoraj v megli. Po nekajminutnem opazovanju in modrovanju pa ga meglice skoraj popolnoma zaprejo. Spokamo se nazaj v avto in dol na letališče, kjer je zadnja trojica pristala.