Zjutraj se nikakor ne moremo skoordinirati za odhod: kdo, kdaj, kam, kje,…

Končno se odločimo za J od Lj, najprej nekaj na burjo (Govc, če bo…), potem pa še Lijak (ziher varianta…) in se dobimo na železniški na Vrhniki: Mirko, Lusja, Erzo, Mateja in jaz. Manca malo kasneje na Uncu z Megom in Andrejem S. Naš avtobus gasa do Senožeč, pa čez Štanjel na Govc.

Na startu piha precej z desne, ampak vsi smo našpičeni in začnemo takoj postavljati. Erzo, z mislijo na skorajšnjo zmago (max.število startov 2012 🙂 ), takoj po startu naredi vmesni pristanek.

Erzo vmesni

Erzo vmesni

Jaz startam postrani na pobočje proti vetru in potem levo v zrak in malo zavrtim, ampak proti vetru sem skoraj na mestu, tako, da se odpeljem nad pristanek in kmalu že začnem pakirati robo.

Zoranov let

Zoranov let

Mirko je startal malo za mano, Mateja tik za njim in oba sta takoj za mano na tleh. Erzo pristane po drugem startu malo za nami ob cesti nekaj dlje proti Braniku.

Erzov let

Erzov let

Lusja, ki se je “prostovoljno” javila za šoferja, je tudi kmalu spodaj pri nas in gasa proti Lijaku.

Na poti zvemo, da je drugi del jate tudi že na lokaciji in se že vozi z Igyjem gor.

Ko Erzo pripelje na vrh in zavije na prepovedano pot na start, skipa Mirka, Lusjo in Matejo in med potjo naloži rukzak Manci, Belčiču  in Samsi, invalidi pa ostanemo v avtu :-).

Na startu gužva. Hitro postavimo v toplem sončku in startamo: Erzo, Mega, Samsa, pa jaz, Mirko, Lusja, Mateja in na koncu še Manca.

Medtem ko tonem pod start, Erzo, Mega in Lusja izginejo nad greben. Ko se borim za vsak meter v steni luknje Lijaka, z olajšanjem opazim, da je tudi Samsa nekje blizu in curi tako kot jaz. Po 20min pristanem pri Igyju,

Zoranov let

Zoranov let

tik za mano pa še Mirko in Andrej.

Andrejev prvi

Andrejev prvi

Čez nekaj minut je na tleh tudi Mateja. Manca iz zraka sporoči, da je nekdo telebnil na drevje in že skoraj začnemo z aktivacijo reševalne akcije, ko sporoči, da padli miga in začenja obirati padalo. Hkrati ga prekolne, da ji je zajebal let in da zdaj ne bo izpeljala predvidenega zgodovinskega leta :-). Erzo, Lusja in Mega so nekje pri Zmajarski, mi pa dokončno pospravimo, ko pristane tudi Manca. Z Matejo se zapeljeva z Megovim  avtom gor po Erzov avtobus in hkrati Andreja še enkrat na start. Ko sva nazaj, je tudi Lusja že spokala,

Lusjin let

Lusjin let

Andrej pa tudi že pristal.

Samsa drugič

Samsa drugič

Erzo javi, da ga naj pridemo iskat v Vrtojbo, kjer je pristal.

Erzov zmagovalni dneva...

Erzov zmagovalni dneva…

Ko ga naložimo, direkt nazaj proti Vrhniki brez zaključnega druženja (kaj čmo, Silvester je…).

Tako, kot smo danes zjutraj gruntali kam, pa nismo še nikoli :-). Najprej sam, pa z Manco, pa potem z Megom in na koncu, ko se zbudi Erzo (včerajšnja Lusjina žurka se je zavlekla pozno v jutro…), še z njim. Mateja je bolna in danes ne gre nikamor. V Lju je bila že zjutraj sončna luknja, povsod drugod nad Slo pa megleni pokrov. Razen na Primorskem, kjer pa je na Kovku burja 17,5/21,6. Ampak tam je sonček in toplo in najbrž kljub temu na Lijaku bo. Mega je z Lusjo že odločen za Lijak in tudi midva z Manco se nagibava za tja, saj je več verjetnosti, da se bo letelo, pa v Borovnici je še vedno megla.

Erzo bi sicer šel na Zavrh (je brez avta, pa še Polhograjci so ga sneli na ovinku pri BJju), ampak, ko se končno dobimo na Vrhniki in midva z Manco odločno sedeva v avto za Primorsko, priskoči tudi on in gasa na Lijak. irku pa prepusti vodenje Polhograjcev na Zavrh…

Jaz bi sicer šel vmes še pogledati na Vrabče (moja trauma 🙂 ), ampak Manca ima demokracijo v volanu in Erza itak več ne zanima, tako, da moja namigovanja izzvenijo v prazno.

Na Lijaku z Igyjem gor in na štartu totalna gužva. Še Sandi s šolo je tukaj. Tečajniki se sicer nekam čudno mečejo v prepad, ampak vsi ostanejo živi. Kot da bi gledali Čehe, ki jih je pa tudi za en avtobus. Postavimo v šibkem vetru in se zmečemo en za drugim v zrak in scurimo en za drugim.

Zoranov let

Zoranov let

Še najdlje je bil Erzo – baje cca 20min…

Erzov let

Erzov let

Ko pospravimo, Manca priganja za naprej. Mega in Lusja se obirata (Mega mora gor po avto), Andrej in Tom imata tudi avto gor

Samsa prvič

Samsa prvič

Samsa drugič

Samsa drugič

Samsa tretjič

Samsa tretjič

In tako se samo  mi trije kmalu zbašemo v avto in Manca tišči gas mimo Branika na Govc.

Tu je krasen razgled in sonček in piha s sunki do 15 m/s. Tako malo posedemo na prisojno stran in počakamo, da sonce zaide (oblečeni v vse kar imamo…). Potem ugotovimo, da so sunki res malo padli – na 14 m/s… tako, da se spokamo v avto in po najkrajši poti (cika caka čez Kras mimo pršutarn okoli gajbe (= po vseh stranicah štirikotnika, namesto po diagonali, ki je vedno najkrajša… 🙂 ) do Sežane in po avtocesti v Aviopub, kjer nas že čakata Lusja in Mega. Pica in radler in zaključno druženje in pravac Vrhnika…

Napovedan zmeren JZ, ki bo čez dan jačal. Erzo nima prevelikih letalnih ciljev, ampak bolj skakalne (rad bi povečal število letov v 2012, zato predlaga Vremščico za kratke skoke, čeprav je Kovk idealen glede na počasi naraščajoč JZ (ob 12 h 3/5,5.  To se je pokazalo tudi zvečer na OLCju z množico lepih dolgih letov na Kovku ).

Poberem Matejo, na Vrhniko, kjer se priključiva Erzu in Mirku in še na Unc po Mega in gasa do Razdrtega. Tu Erzo samodejno odvije na kraško stran in kmalu smo na Vremščici.

Na startu piha super, tudi sončka je še nekaj in hitro postavimo. Erzo in Mega sta takoj v luftu , potem pa še Mirko, jaz in Mateja. Erzo zavije v levo in kmalu pristane pod zgornjim startom in potem tam nadaljuje svojo misijo. Mega počasi scuri (po slabih 20 min.), ker je dinamika vseeno rahlo prešibka, kmalu še Mirko, jaz pa kar peglam sem in tja in tudi nekajkrat zavrtim , preden pristanem pri Megu na travniku pod cesto (tudi po slabih 20 min 🙂 ).

Zorabov let

Zorabov let

Tudi Mateja se nama pridruži, potem pa Mega peš gor po avtobus in dol po nas. Erzu se v zraku pridružita še Ščuka in kralj Vremščice – Gorazd.

Baza se hitro spušča in ko pridemo ponovno gor, je zgornji start že skoraj v megli. Po nekajminutnem opazovanju in modrovanju pa ga meglice skoraj popolnoma zaprejo. Spokamo se nazaj v avto in dol na letališče, kjer je zadnja trojica pristala.

Erzu še ni zadosti in bi šel še na potencialni start pri Materiji.

Kmalu smo tam (midva z Erzom že tretjič :-)) in na vrhu pri kapelici res piha Z, ki je ravno prav močan, da Erzo takoj postavi in potegne… in ga lepo vzame in odleti.

Erzov prvenstveni let

Erzov prvenstveni let

Potem postaviva midva z Mirkom, ampak veter je usahnil, tako da samo stojimo in čakamo. Vsakokrat, ko malo pihne, potegnem, pa ga ne spravim gor dovolj prepričljivo, da bi odletel nad trnje in bodice, ki so tik pod robom. Mateja in Mega mi pridno vsakič postavljata in trebita vejice iz vrvic.

Končno je Miretu dovolj čakanja in potegne in že kaže, da bo odletel, pa ga tik za robom zmanjka in zaruži v trnje, šipek, robidovno in črntrn in obvisi na večjem grmu spodaj. Mega se komaj prebije skozi trnje do njega, potem pa naslednjo uro rešujeta padalo. Mateja gre po Erza po eventualno pomoč (žagice, škarje, lestev,…), jaz pospravim svojo coto in grem pomagat. Tik pred mrakom je Miretova cota rešena. Potem pa počasi nazaj proti Lju na večerno srečanje…

Erzov komentar leta: Tretjič tukaj; enkrat je pihalo malo plus prihajala je noč, padalo pa sem tedaj le pokazal (23.11.12), drugič preveč, z južne smeri (27.11.12). Odleteti se sicer da na dve strani, na zahod in vzhod. Bolj zanimiv je štart na zahod čez trnje. Tako je pihalo danes – pihnilo je 4m/s, padalo sem dobil lepo gor in ko sem se hotel pognati skozi začetek trnja me je elegantno vzelo gor. Vriskajoč sem splašil medveda, ki je tekel po vseh štirih v goščavo – najprej sem zmotno pomislil da je divja svinja. Hvala Marku, Primožu in Rajku za osvežitev spomina na tole, kar sem si na karti sicer ogledal že prej in enkrat pred scurenjem jadral v Z, ko sem priletel z Buzeta.
Komentarji (3)
  • 1.Matej Gošte : Ime si pa le izberi, da ne bo glih Novo mesto. [27.12.2012 19:45]
  • 2.Rajko Sila : Ubogi medved.Si predstavljaš šok, ki ga je doživel, ko je sredi zimskega spanja zagledal vriskajoče leteče čudo. [27.12.2012 20:14]
  • 3.Matej Belčič : Če to preberejo lovci, bo spet en medved več za odstrel 🙁 [27.12.2012 20:57]
  • 4.Andrej Erznožnik : mislim, da sem ga presenetil sredi paše na košenici (kogapaspuškopohladijoonijepavsevredupress) [28.12.2012 08:29]
  • 5.Stane Bajt : Si ga pa res preplašil. da si je kar po vseh štirih pomagal. 🙂 Običajno poplesujejo po dveh, ko so zelo židane volje pa tudi po eni risantanc plešejo. Res si lepo odletel, vriskanje je bilo pa bolj huronsko dretje in sočustvujem z madvedom. Lp Mega. [28.12.2012 08:42]

Danes pa vreme res u podnu. Dobesedno. Megle na Primorskem do tal, povsod 100% vlaga, ponekod rahlo prši, SV Slo v orkanskem JZ, na Krvavcu sunki do 80 km/h SZ… Res ne najdem nič spodbudnega. Erzo nima nobene volje (ker ni izziva…), Megu se ne da nikamor. Malo dražim Manco, če bi ona kaj našla, pa mi svetuje, naj grem v takem vetru na Ženček dvigat padalo :-). Damjan je pod Lijakom (doma) in javlja, da je start v megli…

Ko že skoraj obupam, ugotovim, da na Gozdu piha kolikor toliko normalno (3/5 JV), pa tudi, da bi pršelo ne kaže. Med potjo ugotovim, da na Križki gori piha J 10/16 m/s, na Gozdu pa  se je JV obrnil v SV enake moči.

Na pristanku občasno močno pihne V, občasno pa s hriba. Baza je tik nad startom na Gozdu in oblaki šibajo proti Križki gori s spoštljivo hitrostjo. V tako me res ne mika in se raje odločim za dviganje padala na pristanku.

Kakšno uro in pol hrbtno dvigujem, poskušam izkoristiti sunke V in tako vsaj malo povadim hrbtni start (upam, da bo Mega vsaj malo zadovoljen 🙂 ).

Ko se začne mračiti, spokam in gasa proti LJ. Stik s padalom je pa bil :-).

 

Močan JZ veter  v SV Sloveniji, ki bo do jutri še naraščal. Na Primorskem je JZ bolj šibek in upam, da bo kaj za leteti. Če nič drugega, pa vsaj gremo vaditi hrbtni start na Vremščico. V Lj je visoka oblačnost in se hribi vidijo v soncu (Na Kredarici, v Kranjski gori, vse kar je SZ od Kranja je šajba), ampak na Krvavcu piha spet SZ 24/40 km in sploh ne razmišljam o Gorenjski (pa bi moral…).

Erzo se najprej ne javi (hodi kot božiček okoli strank), ko pa se končno odzove, ni preveč za stvar (itak je slabo in piha preveč… sam kakšen projekt…). Mega je bil za že takoj, Mateja pa bi tudi šla vadit dviganje, če ne bo nič. Vmes kliče še Pavlič, ki išče kompanjone in nas sproti obvešča s terena (na Pomjan, pa Osp, pa proti Vremščici, pa baje rosi, pa megla je, pa…).

Ampak midva z Matejo do Mega, tam presedeva v njegov 4WD Punto in gasa proti morju. Rositi začne malo za Postojno, na Razdrtem je totalna megla (vidljivost 20m), pri Divači gledamo, kje bi bila Vremščica in vozimo skozi resno mokroto, ki bi lahko bil že dež, ko pa Pavlič pove, da je nazaj na Pomjanu in se misli vreči v meglo z rahlim vetrom v hrbet, Mega samo odvije v Kozino in gasa nazaj. Tablica melje in kaže slike po Slo, Gozd je prva obetavna lokacija in skoraj smo že odločeni za tja (pa sploh ne bi bila slaba izbira glede na večerno stanje na OLCju…).

Ko odvijemo na Unc, da odpeljem svoj avto do Lj, pa vseeno pomislim na Racno goro in vsi smo za, da gremo raje tja pogledati (črn sluzast pokrov se v tisto smer končuje in mogoče kaj bo…). Na Slivnici nabija 10/16,x m/s JZ, kar ne obeta nič dobrega in v Cerknici polaga smreke… Vmes ugotavljamo, da Deluxa že dolgo ni bilo v jati in da je skrajni čas, da se neha skrivati in izmikati (čeprav danes najbrž ne bi bil navdušen).

V Ložu malo manj piha, start je kopen, pobočja osončena (bolje, da ne gledamo nazaj v črnino in vlago…) in Mega brez pomisleka zavije gor, najprej po zgledno spluženi cesti do vasice, potem pa pride 4WD Punto do izraza. Brez milosti zaorje v blato, občasno skoraj odtrga kakšen kos podna in že tacamo sredi blata na koncu ceste. Robo na hrbte in na start.

Ko stopimo na poseko, je tu nulca, se pa pokriva. Z Matejo brez pomisleka začneva postavljati, čeprav pihne tudi dol in s strani. Mega odlaufa nazaj po mojo čelado (samo to sem danes pozabil v avtu – hvala Mega) in ko pride nazaj, si jo poveznem na glavo, počakam, da spet pihne gor in gremo…

V začetku malo ruka in dviguje, potem pa začne spuščati. Dvakrat začutim, da me sunek kar zaustavi, potem pa spet naprej proti Viševku, pred katerim pa vseeno raje obrnem in pristanem na travniku pred vasjo. Bolje, kot je bilo za pričakovati.

Zoranov let

Zoranov let

Pokličem Matejo, da niti ni tako slabo, pa jo že vidim v zraku in leti celo bistveno bolj mirno, kot jaz. Ko pride nad ravnico potegne ušesa (jo malo vleče v temno bazo, gori pa šibajo beli oblački s precejšnjo hitrostjo…) in pristane zraven mene.

Mateja pristaja

Mateja pristaja

2012-12-24 15.33.06

Supeeeerrrr! Leteli smo :-).

Še malo druženja s kuhančkom v Mercator bifeju v Cerknici in tura po Hoferju (za Mega, ki ni najbolj domač v Hoferju 🙂 ).

Pa čestitke Borisu in Špeli, ki je od srede naprej tudi Delux ! No, to je bila sicer že prej, samo brez velikega d :-).

Za danes je Lokovšek napovedoval sonce in “idealno” za osrednjeslovenske starte (ki smo jih planirali včeraj). Pa je jutro razkrilo meglo do podna in vrh baze okoli 800m. S Krima in Kredarice so kamere gledale na belo morje daleč spodaj, kamere spodaj (Limbarska gora, Trojane, Vače,…) pa tako meglo, da se še do ekrana ni videlo :-). Edino na Primorskem je nekaj bolje. Kar se vetra tiče, pa je povsod z višino močno naraščajoč Z. Z Erzom ugotoviva, da se še malo obrnemo v postelji in da bo kasneje konzultiral Gošteta.

Jaz do 12h itak ne morem nikamor, do takrat pa se bo že pokazalo kako in kaj…Pa se jata organizira ob 11h na Vrhniki in cilj Vremščica (me obvesti Manca, ki je vse preštudirala in postavila smernice 🙂 ).

Ko okoli 12h odpeljem iz LJ, so prvi leti že v teku (in nekateri tudi že zaključeni).

Erzov prvi

Erzov prvi

Andrejev prvi

Andrejev prvi

Mire me telefonsko ujame na J obvoznici, tako da naredim postanek na Vrhniki, da ga naložim in gasa na Vremščico. Ko se pritreseva na start, nekateri že pospravljajo. Megu je dosti curjenja, Kralj Vremščice danes ni zadovoljen s svojim kraljestvom.

Andrejev drugi

Andrejev drugi

Erzov drugi

Erzov drugi

Erzo in Samsa postavljata v tretje, Lusja se drajsa sem in tja (kaže da je najdlje v zraku in je nascala dedce 🙂 ).

Hitro postaviva, Mire odleti, jaz pa “vadim” hrbtni start. Prvič ga krasno dvignem in se kontrolirano obrnem in hočem odleteti v višave (nižave), pa mi kibici na startu vpijejo in kažejo na resen vozel. Podrem, Gorazd mi ga s težavo razplete, potem pa še enkrat potegnem hrbtno, ga elegantno dvignem, se obrnem, poravnam in lepo odletim (res, ne pretiravam, spet mi je enkrat ratalo – ravno primeren veter je bil…). Potem pa počasi, počasi sem in tja, raztegnjeno, kolikor se da, nekaj metrov nad drevesi, ker je vetra že dosti premalo, da bi kaj dvignilo in pristanem nad cesto, pri Erzu, Manci in Primožu Sili.

Erzov tretji

Erzov tretji

Andrejev tretji

Andrejev tretji

 

Zoranov edini ...

Zoranov edini …

Ko pospravimo, so tudi Lusja, Tom Slejko in Andrej ob cesti, kmalu pa tudi Mega in Mire z avti. Jaz nabijam za Slavnik (že od prihoda na start naprej), pa me množično izžvižgajo, Andrej in Tom rineta na Gaber ali Osp, pa ju ostali izžvižgamo in na koncu pade odločitev za Strmco, kjer bo zagotovo že pojenjal veter.

Ko pridemo pod hrib, je prva trojka (Mega, Andrej in Tom) že ugotovila, da je gori še premočno. Erzo takoj predlaga rezervno varianto – Jakovico (ki bi bil OLC novnovnov -on pa ga je itak že nekoč odletu :-)… ).

Ko skozi Laze pripeljemo gor, je tudi trojka s Strmce pri nas in odtovorimo kramo na travnik, kjer piha – NAROBE ! Čez celo Slo piha JZ,Z, tukaj pa nam vsem v rit S. Modrujemo, dvigujemo trakce, ampak veter noče obrniti. Pa se provociramo, da ni tako hudo in da bo kmalu nulca in podobne lovske. Končno se Andrej pusti sprovocirati in raztegne coto. Da mu je ne odpihne naprej, jo trije držijo od zadaj in potem potegne v šprintu na 100m in mu gre celo gor, ampak kljub rekordu na 50m, ga padalo prehiti in se zvali po blatu in repi. Pa še ni dovolj blaten in poskusi še enkrat z dvigom v veter po hribu gor in poševnim tekom po pobočju, rahlo ločitvijo od matere zemlje, potem pa se na srečo spet povalja po mehkem blatu in ima dosti za danes (hvala bogu, nobenih poškodb in večje materialne škode). O tem je posnet tudi film, ki bo mogoče tu zraven prliman, kaj več o dogodku pa bi lahko napisal še kdo drug od prisotnih.

Potem nam ni preostalo drugega, kot da se gremo v Portus nažirati (no kakor kdo 🙂 ). Toplo druženje v hladnem dnevu 🙂 :-).

Za danes so bili sicer z Erzom plani, iti na projekte v osrednjo Slovenijo, ampak vreme pravi drugače. Povsod je meglen pokrov okoli 1200m in večinoma bolj ali manj gosta megla  do tal. Na Primorskem šajba (pa tudi v Kranjski gori in na Krvavcu in seveda na Kredarici 🙂 ). Mega se je z Andrejem Samso sicer dogovarjal za eventualni Snežnik, pa je v višinah vseeno premočen S in sta se odločila, da gresta z Lusjo DIREKT na Lijak (brez ovinkov po projektih…).

Ko se Erzo končno zbudi in se priklopi v normalno komunikacijsko omrežje, mu razložim situacijo in očitno je treba na Primorsko. Najprej sicer nekaj namiguje na Žbevnico, ampak si hitro premisli in razmišlja dalje, … medtem pa se jaz spokam od doma, naložim Matejo in prideva na postajo na Vrhniko. Tu ga morava še čakati (najbrž še razmišlja…), ko pa končno pride, prestopiva v avtobus in gasa.

Erzo že ima idejo: Vrabče nad Podnanosom – mogoče ?! Ni še nobeden! Seveda druge boljše ideje ni. Z Razdrtega dol do Vipave, nazaj v Podnanos in vigavaga gor proti Vrabčam. Najprej ogledujemo Erzu že znani travnik, pa ni šans za odletet (danes ne…).

Pa gremo še okoli vogala in gor na vrh planotice in tu je krasen travnik. Sicer je zelo mizast (ampak čudovit, pa sonček greje, pa rahlo piha -sicer V z desne), samo njegov iztek se konča v šavju in drevesih (ampak niso preveč visoka 🙂 ). Pa se Erzo odloči, da gre po opremo in bo probal. Tudi meni se ne zdi nemogoče (če odmislim zaključek…) in na koncu pripeljemo kar avto gor na “start”.

Erzo postavlja, Mateja strateško postavlja trakce, jaz se tudi počasi pripravljam (odklopim Rooka od sedeža in pripravim tangice – maksimalna konfiguracija za eksotične štarte z nizkimi preleti).

Erzo potegne naprej, lepo mu gre gor, pa laufa in laufa in ga po ravnem kar ne odlepi in ko se skoraj vodoravno pobočje rahlo prepogne, poskusi v zrak, pa mu ne prime, pa še malo polaufa in na polički posili in se odlepi. Ampak je nizek,… nizek in z Matejo ga že vidiva v šavju (in obiranje njega in padala naslednji del dopoldneva…), pa zavije v levo proti vinogradu, odpelje slalom nad znižanim predelom šavja, malo pobrca šibje … in je čez ! Bravo !

Neham gledati (ni več zanimivo) in grem postavljati. Mateja mi razgrne in otrebi šavje s štrikcev in sem pripravljen.  Čakam na primeren veter. Erzo sporoči, da je pristal

Erzov prvenstveni start VRABČE

Erzov prvenstveni let s starta VRABČE

in da naj bom previden (da on ne bo še enkrat GRS klical in da gre kar s štopom naprej na Lijak…), skratka maksimalno spodbuden :-).

Potegnem prvič in gre kar lepo gor, pa laufam, pa mi malo oplakne in mi ga zapre in kravatica na desni in na tla. Z Matejo ga odneseva na začetek travnika in mi ga lepo postavi za drugi poskus.

Potegnem drugič in mi ga kar obrne v desno in laufam in mi ga nekje na sredi travnika sesuje na tla (piha bolj izrazito z desne).  Naprej isto kot pod prvič (hvala Mateja!).

Potegnem tretjič, pa mi ga še bolj odvije, sicer nekaj vztrajam in laufam bolj proti vetru, ampak vse skupaj ni nič… Naprej isto kot pod drugič + dodatno trebljenje travic iz štrikcev (hvala Mateja!) .

Motnja: kliče Erzo Matejo,  da se že mudi na Lijak. Mateja mu pove, da se pripravljam na zadnji poskus.

Potegnem četrtič. Skoraj na mestu ga dvignem (piha rahlo gor v pravo smer 🙂 ). Lepo je napolnjeno, laufam naprej, malo ga bremzam, malo popuščam (Mateja pravi, da je bil ves čas lepo formiran) in laufam proti koncu travnika, ampak dvigne me pa ne. Še malo poforsiram, rahlo nekaj začutim, ampak še vedno ne drži in tukaj je že končna polica. Stop. Podrem padalo in ga naberem. Danes ne (bogve kdaj pa bo, če bo sploh kdaj…).

Nazaj do avta, stlačim Rooka kar reinfuzo v avto in gasa dol skozi Podnanos do Erza. Ki se mu vse smeji. In je vesel kot radio. Bravo! Novnovnov zanj 🙂 !!!