V osrednji Slo spet vse sluzasto (v nižinah, nad 1000 je šajba), na Primorskem sonce, pa tudi na Gorenjskem. Boris je najprej za kasnejšo varianto, na koncu pa zbezlja pred 12h proti Lijaku. Mene sicer mika v Kranjsko na sončen skok z novega starta, pa Jani Hrovat ne more jamčiti za letenje (globalno je S, čeprav na startu javlja J…), Lusja pa je zaradi komercialnih razlogov vezana na Vipavsko.

Še Luka Štusej se priključi jati na Vrhniki, midva z Lusjo po Mega na Unec in gasa do Anje. Boris nas med potjo z Lijaka obvesti, da tam ni najbolje, da se obeta verjetno curaža in da bo Kovk verjetno boljša izbira :-). Pri Anji Lusja izvrši prodajo/predajo svojega starega predala (vesela kot radio šteje 450€), kupec pa nas mora za zahvalo še spremljati na Kovk, da bo peljal avto dol.

Zadnji dve uri je termika prebila burjo (nazadnje 3,5/7 J), ko zapeljemo po planoti proti startu, pa pride nasproti padalec, ki pove, da piha dol po štartu in ne bo nič. Obrnemo in gas do Lijaka. Na startu nas sprejme Delux, ki je pravkar toplandal in nam prijazno pomaga raztegniti padala, da vsaj malo prihranimo izgubljeni čas na Kovku (bil je baje čez 2000 …).

Borisovi ne ravno najboljši pogoji…

Startamo drug za drugim. Mega potegne prvi in z nekaj mukami nabere nad greben. Jaz sem takoj za njim in se matram na V robu in peglam sem in tja, vendar do roba ne pridem in po 20 min pristanem pri Igiju.

Zoranov let

Štusej je bil ves čas malo pod mano in je še malo prej pristal, Lusja pa ves čas malo nad menoj in tudi pristane malo za menoj. Ko pospravimo, pristane še Mega, ki je z novo Mantro kot orel priletel z višav (okoli 1100m ?) na pristanek (čisto je navdušen nad svojo novo coto 🙂 ). Proti LJ in na Uncu še malo prehranjevanja v Portusu.

Nad Slovenijo vse do Primorske sluzasto. Frenk javi dopoldan, da je v Ajdovščini sonce in vabi tja. Delux pokliče za akcijo, tudi Mega je po eni že lahko za start in hitro se uskladimo, da gremo dol.

Na Uncu presedem v Borisov Pajero, gasa do Postojne po Mega in naprej proti Vipavski. Pred Razdrtim so baze bile prenizke, tako, da ni dileme. No še vedno je: ali na Zmajarsko po nov start (Delux), ali Kovk. Veter in bazice odločijo za Kovk in s Pajotom se elegantno pripeljemo skozi manjše zamete na sam start.

Na rahlo zasneženem startu hitro postavimo, saj piha idealno (rahel JV , 2,5/4,5). Boris potegne prvi in se takoj odpelje desno, kjer ga lepo dvigne. Potem Mega, pa sesuje, pa jaz, pa ga ne spravim gor. Nesem nazaj malo višje in med ponovnim postavljanjem, (ko ugotovim, da imam vrvico zavito čez padalo) Mega odleti.

5 min za njim sem v zraku tudi jaz, v skoraj nula vetra (veter je kar vidno upadal). Zavijem desno, me malo drži, vendar do Podrte že lepo zgubim. Mega je nad mano, nad grebenom in vrti, jaz pa tudi zavrtim. Ko že mislim, da se bom spajsal nad greben, spet padem ven, iščem ob pobočju, pa bolj zunaj, pa bolj v kotu, pa povsod… ampak na koncu je saldo že na meliščih. Ko sem že sumljivo nizko, se odpeljem ven in tu se počasi spuščam proti pristanku, kjer pristanem po 20min v močnem JV.

Zoranov let

Ko pospravim, pristane tudi Mega (zelo zadovoljen s padalom, čeprav je letel le lokalno – 45min). Boris pa se iz svojih višav okoli 1500m spusti na start

Borisova fantazija

in čez nekaj časa pripelje Pajota ves nasmejan dol k Anji. Še malo druženja v piceriji v Vipavi, potem pa gasa proti LJ.

Danes je malo boljše, kot prejšnje dneve. Veter obrnil na V, na Primorskem jasno, ob tako močni burji, da nima smisla hoditi na oglede v tiste kraje. Na Gorenjskem pa meglice povsod (čeprav dopoldan Sandi pove, da je na Gozdu dovolj dobro za izpite).

Mega je najprej upal, da bo lahko šel v akcijo prej, pa se mu pojavijo neodložljive obveznosti. Manca ima službo in potem še neodložljive obveznosti, Mateja je zaradi neodložljivih obveznosti že na poti na Ptuj.

Ker ne morem več zdržati neletenja, se ob 12h odločim, da grem malo gledat na projekte – v Žiri. Na poti z Vrhnike skozi Podlipsko dolino se spomnim na Mireta in ko ga uspem dobiti na slabo (Simobilovo) zvezo nekje na Smrečju, je za. Ves čas imam v glavi Izgorje in okoliške potenciale. Dobiva se blizu pristanka. Tik pred tem javi Mega, da je končno prost in da je cilj Zavrh (sporoča Uki, da je idealno) in da bo kmalu na poti tja. Z Miretom gasa na Izgorje, v blato ob kozolcu in na travnik-start (sem že drugič tukaj). Vse sluzasto, piha pa kar konkretno močno čisto s strani (V). Torej danes ne in gasa dol in nazaj na Vrhniko na šoder, kjer že čaka Mega z Emilom.

Na pumpo v Borovnico in vsi v Ukijev avto, ki rata avtobus (5 padalcev s ful opremo). Ko parkiramo, pade že kakšna snežinka, ko smo pa na startu, pa tudi že več.

Hitro postavljamo, prvi je Emil, jaz za njim, pa še Uki in Mire, Mega pa cinca, ker mu ni za pacat novo padalo… Bo počakal še Lusjo, ki prihaja. Vmes kibicira Manca iz svoje rezidence po postaji… Baza je na robu grebena in hladno je in občasne snežinke, ampak za letet je pa fantastično. Popolnoma laminarno, na dinamiki smo čisto pod bazo. Najprej se zapeljem okoli starta, na desno do antene, pa nazaj in na slemenu naberem do baze=grebena pa do Javorča in nazaj na start in spet čez Javorča visoko prek Vrhnike čez BJja. Ker pa si ne upam naprej, saj se že dela mrak  (daljnovodi), se obrnem in pristanem pri BJju.

Zoranov let

Ko pospravim, počakam da pride Mega pobrati Kusa (ki je potegnil do Stare Vrhnike)

Emilov let namesto Erza

in še mene. Nepričakovano lepo letenje za take razmere :-)…