Napovedan krasen dan in res se že dopoldan začne v LJU kazati sonce (na Primorskem in Gorenjskem je sonce že zjutraj). Piha pa SV, okoli Krvavca so nizke baze, tako da Gorenjska odpade. Dragan Vidic je že včeraj priporočal odhod na Lijak.

Z Megom sva za, Erzo pa ima prvi dan v službi gužvo (sploh glede na to, da se je bolj pozno zbudil 🙂 ) in bi šel mogoče popoldan na Zavrh. Drugih članov ni. Najprej sva hotela z Megom prej, pa se mu je nekaj zabasalo in potem vseeno ob 13h odšibava z Unca direkt na start. Še ujameva razmere. Na startu poleg naju sicer le Valiča (testiranje Kmeta) in Nevidni/Ščuka/Skuša/Riba (ki sprašuje po Erzu…) in še kakšna dva, ostali pa že v zraku.

Hitro postaviva in startava. Mega kmalu nabere in odleti proti Zmajarski, jaz pa zelo potonem in se vlačim nad melišče skoraj pol ure, ko na koncu le naberem nazaj do roba in končno čez. Močni, ozki stebri, težko jih najdeš in še težje obdržiš. Enkrat končno najdem lepo dviganje Z od starta in naberem do svoje največje višine danes – 900m, potem pa spet lovljenje in iskanje in ko se vrne Mega nad start in začne toplandati, se tudi jaz odpeljem bolj ven in počasi scurim na pristanek k Igiju.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pride Mega, takoj gasa proti Lju, vmes pa debatirava o incidentu, o katerem sva sproti obveščana: Redstar alias Tomaž Trstenjak se je na Zavrhu obesil na drevo, reševalci že prihajajo, Mega pa se bo vseeno udeležil akcije vsaj toliko, da obesi vrv za lažje reševanje padala jutri…

Danes napovedan obup in to tudi je. Ampak včeraj je klical Lokovšek, da če bo danes kje, bo na Donački.

Še v mraku grem za računalnik in začnem gledati veter (750m modro in vijoličasto tud čez SV Slovenijo. Na 1500m 4 črtice in celo trikotniček. Generalni JZ. Smer je prava… Končno najdem nekaj pozitivnega: veter pri tleh je v SV SLO samo rahlo zelen… Kamere: povsod dežuje manj ali bolj, ali boljbolj, Letališče MB pa visoka oblačnost in brez dežja in tudi Gruškovje in tam okoli. Mogoče pa bo Donačka…

Zbudim Matejo, naj vpraša iz prve roke. Ata stopi na balkon na Ptuju in pravi, da veter 0, da se vidi do Hrvaške, dežja ni. Potem pokličem še Mega, ki najprej misli, da se mi je zmešalo (na Uncu vliva 100nauro in piha tako, da trga gate. Pa mu začnem razlagati… Pa smo zmenjeni. Ob 10.30 pri Mateji. Vmes govoriva s Frenkom, ki misli, da bo idealno…

Od Lju do Celja vliva 80nauro. V Celju se zmanjša na 50nauro. Mateja skozi nabija o mesnih proizvodih (ima že 2 dni pavze v vegetarijanstvu) in o krofih na Trojanah in kam gremo kupiti salame in pršut… Čakamo na Lokovška, pa se ne skoordiniramo in po stari cesti naprej proti Rogaški. Frenk čaka s štirimi žmigavci na raznih lokacijah, da se dohitimo (ne vemo točno, kdo je spredaj), lokacije sporoča v prozi in dvanajstercih preko telefona (v glavnem so vse nekje ob cesti pri kakšni cerkvici…), vendar ga žal opazimo šele malo pred Šmarjem pri Jelšah. Potem pa mu Mateja pridno sledi (in ves čas še vedno nabija o salamah).

Končno mimo graščine v Rogatcu in gor do vznožja Donačke na pristanek. Tu čaka Tone, ki ne bo letel, ampak bo za zemeljsko podporo (no, za to se je javil že Mega…). Hitro gor na lep start pod cesto (malo mračno in precej hladno zaradi vetra, ki nažiga 8/10 – idealno pravi Frenk, tu mora malo bolj, da padalo bolj prime…) . Frenk postavi, še predno se jaz pripravim, Mateja nezaupljivo pregleduje start in okolje, Mega asistira. Jaz se odločim za UTurna in tangice (start sicer super suh, ampak spodaj pa plundra z blatom pod njo – Rook ostane v rukzaku). Klobasa vodoravno (“tu vedno malo bolj kanalizira”, pravi Tone).

pred letom

pred letom

Frenk po nekaj poskusih potegne v redu in odleti in takoj zajadra. Jaz še postaviti ne morem, ker mi ga razmetava. Potem pomagata Mega in Mateja in jaz motovilim in se obračam – za naprej mi je premočno, ker kar čutim, kako me vleče nazaj, hrbtno pa tudi… Medtem Frenk scuri in ga gre Tone iskat. Jaz nekajkrat poskusim, se povaljam po startu sem in tja, Mega in Mateja se usedeta na padalo, pa se spet odpeljem nekam po neuspelem dvigu. Prideta Frenk in Tone in še onadva držita padalo (“zdajle pa bo, tole je zdaj,…) in spet nekaj neuspelih poskusov z drajsanjem po suhem startu  (hvalabogu… če bi tu bila ona plundra od spodaj… spomnimo se Češne na Treh kraljih 🙂 ) .

Končno ga uspem dvigniti, pa me spet potegne po startu in zasuka padalo in sem z zavrtenimi gurtnami napol v zraku. Mega vpije, naj namotam komande, pa me že nosi v zrak in se naenkrat odvrtim z zicu v pravo smer in potem samo še odmotam desno komando z roke, medtem ko me nosi nekam ob pobočju v PM… (Mega moli /kasnejši info/, da me prlima na drevje zadaj- tako bo verjetno najmanj poškodb…) in sem lepo v zraku in zajadram :-). Potem pa uživancija sem in tja nad pobočjem (preveč desno ne grem, ker je Frenki takoj po taki odločitvi scuril). Frenk poskuša postaviti, pa mu nekako ne gre (mu ga preveč razmetava). Kaže, da je res pojačalo…

121215 P877 Donacka gora 3 121215 P877 Donacka gora 2 121215 P877 Donacka gora 1

Jaz se pa kar vozim, nova Strmca, posije sonce, čudovito je, vesel kot radio (da sem živ in sploh vse…). Pa se mi ob enem mimovozu Mega zadere, naj grem dol, ker vedno bolj nabija in me bo odfukalo gor (pa ravno sem se veselil, ker sem začel nabirati…) . Odpeljem se daleč ven, še vedno kar drži in le počasi zgubljam (-0,3) in po slabih 20min zadrajsam po plundri v blato na pristanku.

Zoranov let

Zoranov let

Super je blo in še (predvsem to) novnov. Potem pa gasa nazaj proti Trojanam (Mateja še kar nabija o mesnih izdelkih in iščemo Mercatorja, najboljšega soseda, za pršut po polovični ceni, ki je v akciji 8€/kg). Potem se pa bašemo na Trojanah s krofi, štrudlom in prekmursko… Veeeeesel kot radio :-).

Danes se obeta krasen dan. Povsod je zjutraj še šajba in tudi meglice se že dopoldne redčijo. Žal pa napovedani ne preveč močen JZ ni tudi  v resnici. Na Krvavcu 8/12 SZ, na Kovku pa 6/8 J (idealno…). Mega danes ne more, mogoče pozno popoldne. Kliče neinformirani Luka Slak, da bi šel popoldne na en čudovit zimskopredvečerni let (tako kot lani ob tem času…), pa ga seznanim s stanjem… Tudi Mateja ima druge načrte in obveznosti (poleg službe). Ker se na Primorskem opazno slabša (čeprav zdajle zvečer OLC kaže, da je bila npr.Vremščica dobra izbira), se odločim za projekte.

Spet proti Žirem s ciljem Izgorje (tretji ogled 🙂 ). Med potjo pokličem Mirka, ki gravitira v to področje in je za akcijo. Ker je še v službi bo na pristanku šele po 15h. Jaz šibam skozi zimsko idilo direkt gor v vas in po bob stezi do končne kmetije. Malo poklepetam z mamco in na travnik. Tu ne piha napovedani JZ, ampak SZ, torej v desno ritnico in zato se hitro zbašem nazaj v avto in po drsalnici v dolino, kamor ravno prihaja Mirko.

Naprej do kmetije Jureč, tu poklepetava z gospodarico in pustiva moj avto in z Mirkovim pri gasilskem domu po spluženo zasneženi cesti gor v pobočje Brekovice. Ne uspeva speljati prve strmine tudi po nekaj poskusih, zato dol in ketne gor (v 5 min – bravo Mire) in potem se elegantno odpeljeva na vrh do kmetije Laznar. Tu malo tacava po globokem snegu in ugotavljava, da je veter po smeri OK (mogoče malo šibek). Malo cincam, Mire ne gre, ker bo potem problem priti po avto, potem pa se na hitro začnem pripravljati. Tangice, UTurn mi pomaga postaviti Mirko in potegnem.

Padalo gre lepo gor, vendar ga močno vleče v desno (v resnici piha delno z leve)  in gazim za njim in se odlepim iz snega, na pol preskočim škarpo nad cesto in podrajsam po njenem spodnjem robu in sem v luftu. Najprej pošteno potonem, potem pa se odpeljem ven in sem nad dolino. Zavijem v levo in v nasprotnem vetru (piha po dolini proti Žirem) pristanem točno pri mojem avtu pri Jureču.

Zoranov let

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, je Mire že pri meni. Ponudim, da ga zapeljem gor in takoj je za. Pustim svoje padalo na snegu in gasa gor.

Ponoviva vajo, samo da sva zamenjena. Sedaj piha precej močneje in Mire elegantno odpelje v zrak, pa ga kljub temu začne požirati. Ko sem z avtom dol, že pospravlja (pristal je nekaj pred kmetijo). Ko pospraviva, je gazdarica pri naju in naju povabi notri na čaj. Pristaneva, saj bi se res prilegel in čez nekaj minut sva na toplem.

Vsa družina se zbere, gazdarica nareže pravkar doma spečeni kruh, ata Jureč nareže salame in sir, kumarice in … pojedina je nepopisno slastna. Potem pa klepetamo,… izkaže se, da so žlahta od Francija Revna, pa Miha Mlakarja, pa zadnjič je ata odpeljal gor Erza (po Izgorju,…), pa o kontrabandu… komaj se naju končno rešijo :-). Novnov !!!

Čeprav je v LJU megleno, se danes obeta krasen sončen dan, samo malo počakati je treba. Napovedani veter je S, vendar bolj šibek kot včeraj. Na Krvavcu že zjutraj šajba, enako na Gorenjskem in J od Postojne. Na Kovku močna burja (SV 6/8,6), na Krvavcu S. Že zgodaj, presenetljivo, pokliče Luka Štusej, kakšne plane ima jata (ki jih še nima 🙂 ). On je odločen za Lijak, najkasneje ob 11h z Vrhnike, danes bo idealno… Pokliče tudi Lucija, če imam(o) kakšne plane, ona bo šla na Krvavec pogledati (v ponedeljek je bilo super in je 2x letela z vrha…). Mene bolj mika na Gorenjsko, če bi le bilo…

Premična vremenska postaja Lucija čez kakšno uro javi, da je na Krvavcu močan S in da je super za smučati :-). Torej Krvavec odpade. Štusej okoli 12h sporoči, da je na Lijaku idealno (in da je treba čim prej na start).

Z Megom se uskladiva, da je treba iti takoj, tako da odložim delo in okoli 13h prisedem v Stanetov Punto in gasa proti Gorici. Na pristanku samo obrneva, vidiva jih nekaj, kako jadrajo nad grebenom, celo nad Čavnom. Mega pohodi gas do parkinga zgoraj, tu pa se odloči, da ne smeva zgubljati časa in zdivja z avtom po zgaženem celcu dol prav na start. Kako bo potem nazaj gor, bomo kasneje razmišljali… Na startu pravkar toplandal Valič, Mega postavi preden jaz uspem potegniti padalo iz rukzaka in že je v luftu. Vendar je 12h 12min 12.12.2012 žal kljub vsemu zamujena….

Jaz sem standardno počasen in iščem štrikce med grudami snega (ker jih komaj vidim) in ko postavim, potegnem in sem tudi jaz v luftu. Na desni (kjer je Mega v momentu nabral) mi ne rata nad greben in grem že nevarno nizko do V roba, kjer nekako najdem enega od zelo ozkih stebrov… in končno naberem nad greben. Potem pa lovim dviganja (tu je sedaj lažje), nekajkrat potonem pod rob, vendar se pravočasno spet poberem in naberem tudi to 1100. Krasni razgledi v zimski idili, peljem za Megom proti Rampi in se nekaj pred njo obrnem in spet nazaj gore dole, spet naberem in se na koncu (po 1 urci in že rahlo podhlajen) odpeljem do Štanjela in na pristanek. Nepričakovano dobro letenje (čeprav ozki stebri in občasno kar živahno).

Zoranov let

Zoranov let

Med pospravljanjem se pridruži Štusej (ki mu gre zahvala za današnje forsiranje in najin dovolj zgoden prihod na start – no seveda tudi Megova rally vožnja :-)) in malo modrujeva. Ko pospravim, je kakšno minutko kasneje tudi Mega z avtom pri naju (seveda je toplandal 🙂 z novim strojem na start) in potem gasa do Unca, še kavica (kakao), da se pogrejeva in razlaz…

Danes je krasen dan, 4-dnevna abstinenca je že zelo občutena, zato že zgodaj zjutraj gledam kam. Z Megom se slišiva okoli 10h, najprej kaže, da bova kar kmalu šla, razmišljava tudi o Gorenjski-Krvavcu. Delux se nekam zmatrano počuti po včerajšnjih terapijah in mu ni preveč za akcijo. Pa se malo zatakne pri Megu, jaz pa tudi ugotovim, da Krvavec odpade, ker je gori v resnici konkreten SZ, čeprav postaja občasno javlja J in JV.

Tako se šele ob 14h dobiva pri Škorpijonu in gasa gor na Zavrh. Čeprav je bil Stane še spodaj skeptičen, saj je kazalo na nič vetra in rahlo zlivanje dol (kje je tisti generalni S ?), zgoraj postaja vse bolj optimističen, ko gaziva na start. Tu piha rahlo gor in Mega mi pomaga hitro postaviti mojega Rooka na zamete za startom.

Potegnem in ga dvignem skoraj na mestu in se odpeljem ven. Borovnica je že v senci in lepo enakomerno in počasi tonem proti Škorpijonu, kjer pristanem po 9 min.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam, se pripelje tudi Mega z novim strojem in se še malo vozi nad dolino, saj ga Mantra krasno drži, brzina pa mu omogoča, da se odpelje daleč v eno ali drugo stran. Ko pospraviva, se odpeljeva še po njegov avto in razlaz :-).