Padalska jata

Milan že ves teden nabija, da bo danes top dan (za 100-tko v Vipavski). Res je napovedan lep JZ (brez baz), vendar je jutranja LJU sondaža slaba (inverzija do 1500). Ampak akcija za Lijak se organizira že za zgodnjo 10h (Suša); tudi Milan čim prej in tudi Manci se mudi… jaz pa na terapiji…

Ko končam, se slišim z Erzom, ki mu 11h (kolikor zmorem) ustreza. Pa še Kočevarjev Martin gre z nama. Kombiniramo se še z Manco, pa ne rata… Poberem Erza na Vrhniki in preusmeritev na Kalce, saj so na AC zastoji pred Postojno, ki ustavijo naše predhodnike… Počakava Martina in kar z LCjem naprej čez Podkraj od zadaj na Kovk (da se sigurno pripeljemo na start).

Tu se pripravlja cca 15 padalcev, kar nekaj jih je tudi že v zraku. Takoj postavimo (danes mi pomaga Martin). Erzo kmalu v luft, ko sem tudi jaz naštiman, pa je večina že odletela. Kar nekajkrat mi Martin na novo postavi padalo, saj nikakor ne morem uskladiti hrbtnega dviga in obrata (vedno me zanese v eno stran in mi zmanjka korakov…).

Končno uspem in odletim (hvala Martinu za potrpljenje). V zraku pomladansko z ostrimi dviganji (sploh prvo rundo, s časom se potem zadeva malo blaži). Hitro naberem nekaj nad greben (Erzo je že proti Predmeji s ciljem proti Lijaku) in visoko čez Hubelj do Predmeje (tu se tudi Martin odloči za Čaven in proti Lijaku) in počasi in razgonjeno nazaj do Hublja, tu spet hitreje in višje do starta.

Še enkrat do Otlice (naprej v Predmejo me več ne vleče) in nazaj na Podrto pred katero pa s 1100 kar bolj zunaj odpeljem proti Vipavi. Nekje nad njo že začne dvigovati, tako da pred Tablo le malo popravim (mimo se pripelje Milan, s katerim sedaj odpeljeva ves Nanos). Na Gradiški nabereva na 1500 in z lepo višino do Antene. Obrnem malo prej (se mi zdi veliko vetra te zadnje metre) in po polžje nazaj skoraj do Lovske. Potem pa hitreje, še vedno z lepo višino. Na Gradiški kar s 1100 zapeljem čez (medtem, ko se Milan zabremza z nabiranjem) in ves čas po malem dviguje, tako da priklopim Kovk tik pod startom in spet v višave in naprej do Hublja. Tu pa se peljem kar ven proti Čavnu, dokler dviguje in drži. Potem pa obrnem s 1100 nazaj (se srečamo z Erzom in Pojetom, ki sta na grebenu proti Predmeji) kar nad dolino z namenom pristati pri Anji.

Pa kar drži in Naviter spet dodaja km, tako da nadaljujem, dokler gre.

Na toplem sončku počasi pospravljam, medtem ko Milan, Erzo in Poje rinejo še eno rundo na Nanos. Martin je sprva nameraval toplandati in rešiti LCja, pa ga po postaji prepričamo, da naj le nabere čim več km, avto pa bomo že rešili (se že usklajujem s Sušem in Duletom). In nas posluša…

Komentar leta: Ko že hočem pristat pa se Erzo oglasi: usak kilometer šteje… potem se pa tole zgodi 🤪 [25.2.2021 20:56]Jože Gracar : Lepo si tole raztegnu….bravo [25.2.2021 19:02]

Erzo potegne mimo Antene naprej dokler gre.

Komentar leta: Danes se mi je v sanje prikradlo moje najnovejše padalo v floti, a staro padalo Mantra 4. Potožilo mi je, da so (skoraj) vsa moja padala odletela 100, le ono pa da še ni, niti s prejšnjimi lastniki. Pa sva šla! [25.2.2021 17:32]Roman Debevec : Bravo! Za oba…😃 [25.2.2021 20:35]Tina Bizjak : Super sta vidva tole danes uštimala  [25.2.2021 20:49]Breščak Dušan : Pa dej pel še Enzota na eno stotko 🤗🪂😎 [25.2.2021 21:43]

Milan in Jože pa nazaj, vendar sta v drugo za na Kovk prepozna.

Jože Poje : Milan, saj so gostilne zaprte! Ne skrbi, da moraš za pijačo dat. Ti kar 100 odleti, pa bo. [25.2.2021 17:40]Frenk Lokovšek : Čestitke Milan ……….  [25.2.2021 19:58]Roman Debevec : SB… Bravo!!! [25.2.2021 20:39]Breščak Dušan : Bogi moj desetar, a nisi mogu še mal stisnt has 🤗🪂😎 [25.2.2021 21:47]Milan Velkavrh : Ne ne zdej ni čas za piknike, je treba šparat. Sm se za las izognu nepotrebnim izdatkom. [25.2.2021 21:51]

Komentar leta: Samo v Predmejo je manjkalo, pa bi bilo 120 km. [25.2.2021 17:20]Roman Debevec : Bravo za tole..!! No, če bi šel pa do Amsterdama, bi jih blo pa 1200 😉 [25.2.2021 21:27]

LCja s Kovka reši Slejkov Tom (ki je letel s Primožem in so pristali nekje okoli Črnega vrha in kamor jih je šel Dule reševati, da so potem šli nazaj na Kovk). Tom počaka na Colu, da Suša (z Duletom) pripelje nazaj gor Martina in mene saj je AC okoli Razdrtega zabasana in se odločimo spet za pot čez Podkraj. Erza pa reši Mojca…

Še vizualizacija nekaterih letov:

Danes imajo asi velike cilje na Lijaku (ob napovedanem in tudi dejanskem V, JV) in kot pravi Milan: Jata se razcepi, razpade na prafaktorje… Eni gredo v zgodnji kombi za Lijak, drugi tam ne vidimo kruha in se odločimo za bolj sigurne variante.

Milan navija za Zavrh, jaz se z Manco dogovorim za »ležerni« Gozd ob 12h (ni napovedanega veliko J, JV vetra, termika dušena, spodaj na 600m inverzija).

Ampak, ker so mi izkušnje pokazale, da nikoli ne veš kaj bo in »bolje drži ga, nego lovi ga« ali »bolje vrabec v roki, kot golob na strehi« , grem pred akcijo raje za ziher na Kižlovko (pa itak moram na dopoldansko terapijo…).

Sonček, vetra nobenega, termika vleče idealno po griču gor. Priracam, postavim Rooka in prideta od zadaj iz gozda dva sprehajalca, da vidita kaj bo. Prijazno me spodbudita, da me bosta pomagala snemati z drevesa, ker sta to nekje že videla…

Potegnem, suvereno odletim … in jima pomaham s pristanka.

Sedaj pa pod Gozd na pristanek, kjer že čaka Manca (pridem 12.04) in Vogrinčev Primož (!), da naju zapelje direkt gor na start).

Malo vetra, vse megličasto (jaz pravim inverzija spodaj, ki se dviguje, Manca kasneje pravi, da je to saharski pesek) zato še malo pomodrujemo. Ko pa prideta dva tečajnika in veter malo pojača, ju Primož pomaga spraviti v zrak, potem pa postavimo tudi mi. Medtem, ko se naštimam, mi Manca razgrne padalo.

Potegnem lepo hrbtno in sem po obratu v dveh korakih v luftu. Primož takoj za mano, potem še Manca. Na V rob, kjer se malo pomatram, da najdem dviganje do 1300, za nižjim Primožem pod Tolsti in potem drajsam v tem območju sem in tja in gor in dol… Primož gre takoj nizek pod Storžič in naprej, meni pa tako nizko ni za nadaljevati in raje tu poskušam čim več nabrati.

Manca se drži bolj območja Gozda. Tisto »ležerno« jadranje je v resnici običajno pomladansko na Gozdu in je treba kar delati. Bolečina v desni nogi mi je vedno bolj nadležna (nisem vzel nobenega analgetika…) in ko se bliža polna ura, se zapeljem bolj pod Kriško, nad Gozdom še enkrat naberem na 1300. S to višino daleč ven čez Golnik, pa v velikem loku nazaj do pobočja, da naberem še nekaj minut in na pristanek.

Manca je malo prej speljala, mi pove Škobernetov Tomaž (ki sedi na pristanku po uspešnem letu s Kriške) in mi pomaga pospraviti robo.

Danes sicer lep dan (sončno in brez oblakov in to…) pa SV, spodaj nič vetra in močna inverzija nekaj čez 1000. Najprej velike ideje (že včeraj), danes pa se po detajlni analizi dejanske situacije odločimo za pozni Zavrh. Ker pa dejanskega vetra na Zavrhu ni (kar pomeni, da meni start morebiti ne bi uspel), se preventivno odločim za Kižlovko.

Dolina je sončna idila, močvirja spodaj že skoraj izsušena, na poti gor cvete podlesek in letajo metuljčki-cekinčki (??!! februarja). Termika dela rahel vetrič idealno gor, da lahko celo postavim zidek.

Potegnem in lepo odletim in me drži, drži, da pristanem na kolovozu.

Na poti iz doline že kliče Erzo; ugotoviva, da Zavrh nima vetra in nima smisla, zato še malo usklajujemo (Slivnica že ves dopoldan kaže lep J z nekaj odkloni na JV). In prestaviva akcijo na Slivnico (čeprav je Emil v dvomih…).

Na Vrhniki greva okoli 14h z Erzom po njegov avtobus k mehaniku in potem me Erzo z njim zapelje – pa magari samo na izlet. Na pumpi v Cerknici že čakata Mega in Štusejev Dušan, ki nas zapelje gor.

Emil z Redstarom na startu že pred nami, Mojca z Duletom prihaja za nami. Na startu čudoviti razgledi, sonček, toplo kot spomladi in občasno celo rahlo pihne gor (večino časa dol…).

Pridruži se nam še Kavčičev Boštjan (danes brez padala, kot planinec), ki ga »določimo«, da bo moja asistenca. Še mi začnemo takoj postavljati.

Redstar v luft, Emil se spotakne in ponavlja, potem je vedno manj obdobij gor in večinoma samo še piha za vrat ali SV z leve. Erzo v nekem trenutku vetrove nepozornosti, ko pozabi pihati od zadaj, potegne in spelje, Emil takoj za njim, pa ne uspe (in potem prinaša nabrano padalo nazaj gor po griču..).

Mega gre na V rob in vsaj 4x poskuša potegniti po hribu gor, da na koncu spelje. Boštjan pa pridno postavlja in popravlja mojega Mentorja, ko ga na klasični lokaciji veter od zadaj razmetava in svaljka…

Emil se na koncu tudi prestavi na V rob in uspe odleteti. Pride še Martin, ki (po prvem neuspelem poskusu laufanja v hrib in sesutja padala) v drugo uspe nekako odleteti.

Jaz pa samo sedim in čakam in se na koncu odločim, da odstopim. Boštjan in Dušan mi pomagata pospraviti, Boštjan mi še odnese rukzak do Redstarovega avta, ki ga potem zapeljeva dol. Na pumpi predam avto Redstaru, ki ga ravnokar pripelje Emil.

In po Erza v Zelše.

Potem pa na Unc, kjer čaka zmagovalec Slivnice Mega.

Andrej Erznožnik : Naj surovi kilometri pripadajo mami in Megatu [23.2.2021 16:49] Urban Jernejčič : Krasnu! Ceu Unc te je vidu, bravo! [23.2.2021 18:21] Roman Debevec : Oho, bravo!! [23.2.2021 18:52]

In se še malo družimo ob piru, radlerju, smokijih in čipsu (smo na primerni distanci, zbranih pa nas je manj kot 10…), material pa je iz bližnje trgovine, saj so gostilne še vedno zaprte…

Danes pa je vetra. JZ. Povsod. Mogoče ga je le v KG manj… Erzo že zgodaj zjutraj reši serijo na Hribih.

Roman Debevec : Erzo je namest Aladina. .. Ko vidiš njegov trek že ob pol sedmih zjutraj, pol veš, da na našmu koncu tistga dne nau za lett… 😃 [22.2.2021 11:55]Andrej Erznožnik : Za letet je, samo noben ne upa, pa mogoče bi blo 10 m2 zadost [22.2.2021 13:48]

Jaz pa se ležerno odpravim okoli 10h v Kižlovko, saj imam terapijo popoldne.

Že po dolini nažiga. Nabrano padalo komaj nesem gor na start. V rozeti ga odložim in se vpnem. Smer je idealna, naravnost gor, ampak prbija, kot še nikoli (dosti bolj kot zadnjič z Erzom). Nekajkrat, ko se malo umiri, ga poskušam hrbtno dvigniti, pa mi ga razmetava in ga komaj spet obvladam (toliko, da me ne odšlepa po pobočju gor). Priznam, da me je kar strah, kako bo to v zraku…

Čez nekaj časa, ko se nikakor več ne umiri in smreke žvižgajo na polno, naberem in odpešačim dol saj sem se spomnil na bližnjo skrito dolino Lesina pri Podmolniku.

Čez nekaj minut sem tam. Majhen griček je dosti bolj položen, kot sem ga imel v spominu, pa popolnoma vse naokoli razrito od merjascev. Postavim na vrh (kar nekaj šavja zaradi nekošenega travnika). Zgoraj šumi, tu pa na polno pihne veter vsake toliko časa iz katerekoli smeri se mu zdi in mi pomečka pripravljenega Rooka.

Petkrat ga po ponovnih postavljanjih le dvignem in mi ga sesuje sem ali tja, vmes se tudi kotalim… Potem mi ga zrola od zadaj kot palačinko. 15min razpletam in postavim še šestič. Ko pihne od spredaj potegnem, pa butne od zadaj in mi ga potegne čez glavo dol po pobočju. Odstopim in spet nazaj v Kižlovko.

Tolažim se, da piha manj, ko nesem gor. Ustavim se kar na kolovozu pod robom. Rozeta. Se vpnem in rozeto v zidek. Stojim pod robom in čakam, čakam,… Ko se končno le malo umiri, ga hrbtno dvignem in se obrnem in me odlifta nekaj m gor in potem komaj lezem naprej in me po liftu spusti na polje pred vznožjem…

Na pristanku ga v vetru malo handlam, da ga lahko lepo naberem v rozeto in odnesem v LCja…

Že včeraj je Erzo odločen za Gozd tudi danes. Zjutraj sicer malo preverjam po SLO, pa je Gozd res najboljša izbira. In Erzo razpiše enako kot včeraj: 11.00 Vrhnika.

Na pristanku čakam ob 11.30 in tu ni še nikogar (od včerajšnje padalske gužve), saj je danes do sem vse pokrito in se tu sonce le sramežljivo začenja kazati. Mega pripelje Erza in Gaborja in se zbašem zraven. Na Gozd in na start (Vogrinčev Primož prijazno odobri mojo dostavo).

Pravkar nekdo starta, sicer mir in tišina na startu (kar se ljudi tiče). Pride še Martin v privatni režiji. Malo modrujemo s Primožem, ker pa piha idealno (2-3/6) raje začnemo takoj postavljati. Prvi odleti Vogrinc, potem Erzo, za njim pa že jaz (Mega in Gabor, spet hvala…).

Za Erzom rinem na V rob in tu dobim lep steber do 1300, potem v temo pod Tolsti vrh, tu spet nekaj iščem, da dobim zunaj na V robu močno dviganje do 1500 in naprej kar bolj zunaj že v podnožju baz mimo Storžiča in Kališča do Zaplate. Tu vidim 3, ki dosti nižji rinejo na Potoško (Gabor), zato raje obrnem in nazaj. Ob Tolstem nizko pod Kriško goro v vedno močnejšem dviganju daleč ob Z grebenu.

Obrnem  pred Tržičem in spet bolj zunaj nazaj ob Kriški proti Storžiču. Vedno bolj se odpira modrina neba, topi pokritost in oblikujejo baze. Zunaj najprej lepo drži in čisto pomladanske razmere, potem pred Storžičem močno zgubim, se nekaj časa matram že čisto v pobočju, pod Tolstim spet naberem in se pod Kriško zapeljem spet ven na Zgornje Veterno in v kar močnem dolinskem vetru (10km naprej) na pristanek.

Jože Gracar : Bravo Zoran, tako se to dela👍 [21.2.2021 15:20]

Mega in Gabor sta ravno pospravila.

Jože Gracar : Bravo…..lepo si raztegnu👍 [21.2.2021 15:17]

In odhajata z LCjem na Gozd po Megov avto. Tudi Martin je že pristal.

Ko prideta dol, že skoraj pospravim. Malo mi pomagata, potem odbrzita po Erza v Preddvor (kamor je prišel z dostavo izpod Krvavca)…

Aleš Pirš : Ce clovek prevec trenira je velika verjetnost da je pretreniran in rabi kak dan pocitka. [21.2.2021 15:03] Andrej Erznožnik : Hvala za nasvet [21.2.2021 15:04] Blaž Korošec : Vidim, da si bil že dva krat na Gozdu, zbiraš pogum za v Bohinj 🤔 [21.2.2021 16:44]

Kljub pomladanskim razmeram (beri: kar močna dviganja in spuščanja) vesel kot radio.

Še vizualizacija Megovega, Gaborjevega in mojega leta

Zjutraj Erzo pokliče, da je v planu Gozd, ker je povsod drugod (tu je mišljen sicer le J del SLO) neuporabno: megla do tal, pa veliko JZ… Ko vseeno malo pogledam, je sicer Slivnica v soncu, žal pa Z, ki res občasno kar naraste.

Potem potrdim, čeprav me ne vleče, saj sem prepričan o množicah na Gozdu. Z Vrhnike gredo baje Erzo, Sušev Primož, Gabor in še nekdo, midva z Milanom pa zaradi neodvisnosti kar vsak s svojim na pristanek.

Ko pripeljem, vse zabito z avti skoraj do Seničnega. Kmalu pride tudi Berto in čakava Milana, da prisedeva k njemu in gor, saj je drugi avto z Erzom poln in gredo direkt gor že pred nami (Primož je šel H&F na Potoško, tako da jih pelje Piršev Aleš). Milan me dostavi prav na start, kjer je vse nabito z ljudmi (padalci, družine, pohodniki, turisti, vikendaši,…).

Vsake toliko kdo poskuša startati, pa so vsi uspešni in neuspešni poskusi tako atraktivni, da marsikoga mine. Med prvimi od naših uspešno starta Pirš okoli 12.30h, Berto poskuša neuspešno in se po daljšem počitku odloči, da dokončno odneha (kot še marsikdo).

Tudi Erzo, po začetnih odločnih poskusih, raje sede v kraj in modruje z ostalimi, ki se prestavljajo sem in tja po startu. Vmes opazujemo tiste, ki so visoko na Potoški (mimo se pripelje Suša, ki odpelje kar dve etapi, eno do Krvavca in nazaj) in one, ki lebdijo pod startom in praktično mirujejo v močnem V.

Gracarjev Jože pridno fotka na startu

Kar nekaj časa še traja vse to čakanje in modrovanje, da se tudi Suša javi po uspešno zaključenem letu s pristanka v Preddvoru.

Iz svojih perspektiv je posnel tole

Ko se start že dodobra izprazni okoli 15h odleti tudi Erzo (spodbudi pa ga Vogrinc, ki odločno pride na start). Ko večina odide s starta (kdo tudi še odleti), se na koncu odločimo še Milan, Gabor in jaz.

Oba mi pomagata raztegniti, da ob 15.30h, ob lepem hrbtnem dvigu potonem proti dnu poseke in le nekako speljem in na levo, kjer pa samo curim in se potem borim pod kamnolomom, da le malo naberem in po 20 min neuspešne borbe pristanem.

Skoraj pospravim, ko pride do mene Pirš, ki je toplandal za Gozdom in rešil svoj avto.

Komentar leta: Sem hotel mal proti Kamniku a sem raje obrnil in se komaj resil iz mišolovke. [20.2.2021 15:54] Dragan Vidic : Pogumno in dobro si se rešil! Zmagovalec Gozda. [20.2.2021 18:10]

Ko pospravim in priracam do LCja, atraktivno z vetrom pristane Erzo.

Komentar leta: Kaj pa naj napišem, glede na to, da prvi vržem padalo iz ruzaka ob 12h, odletim pa ob 15h? Do takrat gledamo in tud sam sem udeležen v neuspelih in res za silo uspelih štartih, da je dobro da smo danes vsi celi… Morebiti lahko napišem to, da sem hvaležen Gozdnim vilam za svoj uspešen in nestresen štart. [20.2.2021 18:59] Sergej Bukovnik : Kje je pa komentar😁 [20.2.2021 17:42]

Pa Milan.

In Gabor.

Zapeljem Milana po avto in domov.

Od današnjega dneva mi je bil najbolj všeč topel sonček na startu…

Danes napovedanega veliko JZ čez spodnji del SLO in zabasana Primorska (še bolj kot včeraj), na Gorenjskem malo bolje. Vendar me na Gozd (kamor se usmerja Milan) še vedno ne mika.

Zato se po dopoldanski terapiji odpravim še na sekundarno terapijo v Kižlovko. Močvirje na dnu doline se še ni posušilo, je pa pobočje dokaj suho in celo rahlo piha v pravi smeri (J) po pobočju gor.

Postavim, lepo naštimam (Rook skoraj »šušti« od samega suhega 🙂 …), potegnem in se lepo odpeljem v dolino. Tik nad tlemi pa kar malo zagunca in me na hitro spusti v blato močvirnatega travnika.

Na jutranji terapiji mi že zvoni telefon… Ko končam in se peljem proti domu, že dilema: kdaj (Erzo), kam (Manca), in trilema: Kovk, Slivnica, Gozd (Milan). Ko doma le uspem malo bolj pogledati situacijo in z Milanom vzpostaviva jutranji kolegij ob njegovi jutranji kavici (ura je 10.30h), navijam za Vremščico, saj Gozd nikogar prav ne mika, Slivnica je že močna, Kovk pa podoben včerajšnji situaciji.

Postavimo 11.15 za zbor na Vrhniki. Ko med potjo še Kraševci (Rajko) potrdijo, da se tudi odpravljajo na Vremščico in bo logistika rešena, ni več dileme. Na Železniški je treba samo še prepričati dvomljivega Suševega Primoža in z Erzom se zdevava k njemu. Milan h Gracarjevemu Jožetu in kolegu, Berto vozi Škobernetovega Tomaža kar mimo Vrhnike, Manca pa zaradi neodvisnosti sama pritisne na gas.

Primoža odložimo na Piki, da bo H&F gor. Manca gre s križišča z nama z Erzom, ki res z vso previdnostjo pripelje Primožev avto na zgornji start, kjer že postavljajo člani Gracarjevega avta.

Jože pridno dokumentira dogajanje na startu

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Vetra je kar nekaj, tako da lepo napihuje padala na startu. Postavimo tudi ostali (starejšemu hendikepiranemu občanu Zoranu seveda pomagajo ostali, predvsem Škoberne in Gracar). Ob intenzivni pomoči tako lahko odletim takoj za Erzom, potem še ostali. Sprva malo jadramo ob zgornjem startu. Erzo najprej reši serijo s toplandanjem.

Ko tu, ob zgornjem startu, zgubim nekaj višine, se prestavim v kanal spodnjega starta, kjer kar vrtim in celo nekaj naberem. Še enkrat pod zgornji start, pa sem hitro spet nazaj pod spodnjim, kjer še malo vrtim.

Milan medtem počasi zgublja in se zapelje na letališče.

Manca tudi počasi tone in pristane na Piki. Nekaj za njo še Berto.

Erzo še kar toplanda in taktizira z upanjem na več vetra.

Potem se tudi sam predam in zapeljem čez letališče in pisto, ob kateri pospravlja Tomaž.

Rinem, kolikor zmorem blizu glavni cesti.

Ko začnem pospravljati, pristane ob meni Primož. Kar nekaj za njim pa še Erzo, po zadnjem startu.

Milana pooblastimo za reševalnega šoferja. Z Rajkom počakata še Bojana, da gredo gor po avte in rešijo tudi logistiko ostalih. Medtem mi trije (Erzo, Primož in jaz) modrujemo in preračunavamo na travici, koliko km cigaret je doslej pokadil neimenovani padalec (40 na dan x 365 dni x 40 let = ? km).

Mimo prideta še Nevidni in Mljač… in še kar nekaj časa poteče, da končno pride šofer Milan.

Ker bi Milan še letel, nas Primož na povratku zapelje z Razdrtega od zadaj še na Strmco preverit, da je tudi tu vse pokrito in preveč vetra…

Ker Milan včeraj ni letel, je danes seveda zelo za. In zjutraj (ko pri nas v LJU, pa tudi naokoli, že rahlo dežuje), ko zaseda kolegij, je najbolj varna izbira Kovk, saj naj bi po napovedi tam sonce popoldne raztopilo dopoldanske meglice in pokritost. Pa še zmeren JZ naj bi bil. In določi Milan zbor ob 11.30 na Železniški.

Razen naju ni udeležencev, še celo Erzo odstopi, ko ga že čakava. Zaradi dostopa čim bliže vzletišču spet odbrni LC od zadaj čez Logatec in Podkraj na Col in naju zapelje na start.

Vso pot megla bolj ali manj, na ogledu starta pa megličasto z zadovoljivim pregledom nad dolino. Šibko še piha gor dvema padalcema (ki sta tudi sprejela napačno odločitev), ki ravno startujeta. Zagotovim nama logistiko (saj imata en avto spodaj) in po robo v LCja. Milan mi pomaga postaviti.

Vetra praktično nič, ko odkrevsljam naprej proti robu in speljem. Desno do Podrte v curaži in na pristanek v nekaj veleslalomskih zavojih.

Na pristanku mi predhodnika prideta na pomoč pri pospravljanju. Eden od njiju, Tomaž Škoberne, se izkaže za bivšega alpinista moje generacije, člana  AK Akademik. In takoj začneva obujati spomine in obirati najine nekdanje soplezalce in alpinistične kolege…

Malo za mano pricuri na pristanek tudi Milan.

Naložimo se v avto novih/starih znancev in gor, saj bi Milan odletel še enkrat. Potem pa, je ideja, da greva še na Vremščico, Tomaž pa bi tudi šel z nama (kar spet reši logistiko).