Za danes sem se že včeraj prijavil v Jato, kamor koli bo že šla, pa se je ta razblinila, saj je Suša povabil Erza in Mega na velike cilje v Avstrijo in se moramo reorganizirati. Sam pa zjutraj še ogledujem napačno napoved (za včerajšnji, namesto današnji dan) in imam čisto napačno sliko ciljev v glavi. Na koncu ugotovim(o) zmoto in se uskladimo za Slivnico.

Na Vrhniki k Milanu in do Pumpe, kamor pride okli 12h še Jean, ki je svojo Ano za hribolazenje odložil pri vznožju. In nas Milan zapelje gor na start, kjer piha v popolni modrini brez baz skoraj idealno J,JZ (občasno tudi bolj z Z) in takoj postavimo. In že pripešači še Ana, ki bo odpeljala Milanov avto dol.

V zrak Jean, Zoran in Milan. Hitro dobim dviganje nad vrhom in kar vrtim in vrtim. Jean je medtem že pobral in se odpeljal proti Uncu. Z Milanom sva blizu skupaj v vedno močnejšem dviganju. Na 2200 neham vrteti in se zapeljem nazaj, pa me še kar dviguje s 4+ proti 2500. Končno začne spuščati in usmerim se proti Borovnici (grem na Vrhniko…).

Ne vidim, da je medtem Jean na povratku z Unca scuril.

Jeanov prvi let

Ana ga pobere in še enkrat gre gor v kombinaciji s Kočevarjevim Martinom in Sernelom.

Tudi ne vidim, ko se Milan zapelje na Bloke, saj spremljam samo svoje curjenje 2-3 proti Dolenjim Otavam, kjer sem že na 1000 in se ne upam samo vreči čez proti Borovnici. Zdi se mi, da sedaj vozim proti vetru (SZ) in da je na vsaki višini neka svoja smer vetra. Poskušam proti Kožljeku, pa samo še dol, zato pobegnem nazaj proti Bezuljaku, kjer bom očitno pristal.

Pa na 100m nad tlemi (800nv) dobim neko bedno in hudo razmetano dviganje, ki ga po 10 min matranja zvrtim v lepo 3-4+ dviganje spet na 2200. In se zapeljem čez Ivanje Selo na Planinsko polje.

Tu pa se naslednje pol ure matram na vseh mogočih šibkih dviganjih (še najbolje je na Starem gradu), da na koncu omagam na uradnem pod Grmado.

Zoranov let

Milan se javi iz bližine Cerknice.

Milanov let

Ko že poskušam priklicati Ano za reševanje, se javi Poje, ki prihaja na Slivnico. Pobere me malo s poti in dostavi do Pumpe, kjer je že uspešno štopajoči Milan. Zapeljeva Jožeta gor ob dopuščeni možnosti, da gre vsaj Milan (ali mogoče celo oba) še enkrat v luft.

Jeanu medtem speštana elektronika telefona zaključi popravni let v Žireh…

Jeanov drugi let

Vizualizacija naših letov

Na startu na vrhu pa piha 9/12. Od naju nihče ne razmišlja o drugem startu, Jože pa kljub temu začne postavljati. Sernel in Kočevar pa tu čakata že od Jeanovega drugega starta.

Pride še skupina-tečaj I-Fly, ki bi mogoče vseeno malo počakali (!?). Jožeta kakšne pol ure razmetava po in pod startom, da na koncu nabere in se odloči da gre na spodnji start pri Štalah. Rinfuzo in pripetega v sedežu ga zapeljeva z Milanom dol direkt na travnik.

Najprej malo poskuša na zgornjem travniku, potem se prestavita z Milanom na naslednjega, ki je nekoliko bolj strm in tu se končno ob Milanovi asistenci uspešno odlifta v zrak. Jaz medtem odpeljem Jožetov avto nazaj na cestico, kjer uspem odtrgati dovod goriva, da negibno obtiči…

Medtem, ko Jože svoje odjadra, Milan odlaufa peš v dolino po svoj avto in po njega.

Jožetov let

Jaz pa obvestim avto asistenco, ki jo kmalu dočakam pri mrtvem Jožetovem avtu.

Veter se je medtem malo umiril, tako da je odletel tudi Martin (in seveda tudi tečajniki…).

Martinov let

Na poti v dolino pa se izkaže, da je šofer vlečne službe tudi veteran zmajarstva, padalstva in ulralight pilot…

Že včeraj, ko sva bila z Megom na mojem rojstnodnevnem ogledovanju lepih Obalnih krajev, smo se od jutra dogovarjali za današnjo Ivanščico v podobni sestavi kot predvčerajšnjim (že na poti s sredine Ravne gore/nesojene Ivanščice smo se večinoma strinjali, da bo v petek – danes res pravi dan za tja).

Pa na najini poti z Obale nazaj Mega zve, da sestava ne bo podobna, ker je polovica sredine sestave že zamenjana z drugimi udeleženci in da naj se izločeni organiziramo po svoje. Ker nas je takih več kot za en osebni avto, Erzo najprej organizira kombi, kmalu pa nam tudi potencialni sofer potrdi sodelovanje. In tudi prosta mesta so hitro zasedena.

Tako se ob 9h pri Rutarju (ob rahli zmedi, kdo je v katerem kombiju) k Erzu, Megu in Jeanu v kombi naložimo še Milan, Zoran, Zagorčev Boštjan, Bodlajev Jernej in šofer Marjan, ki kar prevzame krmilo. In ker je proti ZG že polna velikonočna gneča, gremo ekspresno po severni varianti.

Na startu postavlja že množica domačinov in nekaj gravitirajočih slovenskih padalcev. Piha lepo, zaenkrat prej premalo kot preveč. Takoj se začnemo pripravljati, kapljajo pa še novi in novi, tudi iz najbolj oddaljenih krajev. Prvi startajo in le nekateri poberejo, zato še malo čakamo. Ko se jih že več obdrži in tudi naberejo v višave pa panika in v luft.

Kar hitro najdem lepo dviganje v katerem vztrajam v vrtenju skoraj do 2300 (tik pod bazo), preden se odpeljem čez. V rahlih popravljanjih dol do 1300 do naslednjega lepšega dviganja za Zlatarjem kjer spet poberem do 2000. Naslednje pobiranje je v plavini čez AC pri Začretju, pa spet za Krapinskimi toplicami do 2200 pod bazo. Potem vso pot do Klanjca vzdržujem višino okoli 2000 in se poskušam orientirati v višavah nad novimi pogledi/znanimi kraji.

Šele ko je grad Bizeljsko pod mano, sem (skoraj) prepričan, kje sem – da sem že v SLO. In si želim samo še, da bi prvič letel nad svojim vikendom v Sromljah in pomahal hčeri in vnukinji (pa tudi če pristanem tam zraven bajte). In se mi želja že izpolnjuje, saj hitro zacurim na najnižjo današnjo višino malo pot 1000 (vidim pa niže spodaj 3 padala, ki se matrajo še dosti nižje…).

Pa se naslonim na V pobočje Velikega Špička nad Pišecami in dobim lepo dviganje, v katerem se mi pridruži Jean. V zanosu dviganja v JZ smeri proti višini 2000 se pomikava vzdolž grebena nad Pavlovo vasjo (Silovec in moje Sromlje sta že blizu, ampak ju s te višine ne znam točno locirati, da o svoji bajti sploh ne govorim). In sva že tik pod bazo, zato neham vrteti in se usmerim proti Savi in Krškemu, ki ga vidim v daljavi. Pa me samo pozauga gor in sem v mleku baze in v nekaj sekundah na 2550 (in mi je jasno, da bom štrafnjen…). Ker mi je busola zdrknila pod kokpit in ker je kar živahno, smer držim samo po Naviterju, ki pa smer v sever občasno kar močno obrne (in očitno smeri generalno ne držim dobro, saj kasneje po tracku vidim, da sem tu obrnil za 90st v levo proti JV). Dviganje se ustavi in po nekaj minutah se začne spodaj svetlikati in pridem iz baze in nadaljujem vizualno proti Krškemu.

Ker sem prepričan, da je OLCjev CTR Cerkje šele pod Krškim čez Savo (Naviter me ne opozarja, ker ga nisem v redu nastavil, bolj natančno pa se tudi nisem pripravil, saj nisem pričakoval, da bom danes tukaj), se pogumno zapeljem v  CTR nad Nuklearko, kjer dobim še dviganje, da v rahlem dviganju čez Savo malo popravim višino.

In se potem zapeljem do AC in še malo čez.

Zoranov let

Vesel kot radio, saj sem prvič pririnil tako daleč (in sploh prvič v SLO).

Vizualizacija

Javim pozicijo Marjanu, ki je z Milanom že v Brežicah.

Milanov let

V slabe pol ure sta pri meni in potem se počasi začnejo javljati ostali. Zagorc je pri Ivančni.

Boštjanov let

Mega v Višnji.

Megov let

Erzo se javi blizu Mirne in njegova pozicija nas vodi od Trebnjega v neke rovte (ni jasno zakaj ?) ki je daleč stran od njegove realnosti.

Erzov let

Še vizualizacija njihovih 3 letov:

Ko to ugotovimo, se preusmerimo na Bodlaja, ki ga poberemo pri Šempetru.

Jernejev let

Erzo se medtem s štopom pomakne bliže Trebnju, kjer ga snamemo na vmesni lokalni železniški postaji in nadaljujemo do Ivančne po Boštjana. Še Mega poberemo pri uvozu v Višnji in gasa proti LJU, kjer nas pri Rutarju že čaka Jean, kamor je s svojega pristanka pri Dolu prištopal.

Jeanov let

Vsi zadovoljni še in še…

Smo se že včeraj dogovarjali za današnjo Ivanščico. Pa je zvečer napoved SV precej pojačala v S (zeleni pas na 800 desno naprej od Ptuja in dol), zjutraj pa ne bistveno spremenila.

Ker pa smo odpravo zaresno organizirali (predvsem Igor, ki je organiziral kombi in Pirš, ki je aktiviral reševalnega šoferja – AtaPirša, ostali smo se pa bolj prijavljali na proste zice), smo kljub temu ob 9:00 pri Rutarju: Erzo, Zoran, Pirš 2x, Turčin, Igor, Milan in Nevidni. Glede na prometne zastoje se odločimo za J varianto (čez ZG) in Igor stopi na gas in čez cca 2 uri in pol vožnje in ugotavljanja in jadikovanja, kakšen veter bo na Ivanščici (iz istega vira podatkov dve aplikaciji kažeta 4/5 = 11/14 m/s) smo na Ivanščici.

In tu na kraju samem izmerjeno piha 9/13,4, vendar tekom čakanja pade tudi na 8/11,7 z šibkejšimi vmesnimi luknjami. Ko pridejo še domačini, ki so prvotno zatrjevali da bo, na licu mesta pa pokličejo nazaj (že v dolino odpeljani) kombi, da jih prestavi na Ravno goro, tudi mi odnesemo robo nazaj v naš kombi.

In gasa dol in čez pokrajino in spet gasa gor in smo na Ravni gori sever.

Sprejme nas lep veterček in takoj postavimo, da veter lahko usahne. Malo čakamo in potem v luft Pirš, Erzo, Igor, Nevidni, Zoran in potem še Turčin in Milan.

Prvih 5 po malo onegavljenja sem in tja ekspresno scuri na (nekdanji) uradni pristanek (ki je sedaj opuščeno močvirje, saj vsi odletijo in nihče več ne pristaja tukaj…).

Zoranov prvi
Piršev prvi
Erzov prvi

Andrej Erznožnik : Lutrija Hrvatske [17.4.2019 20:38]
Igorjev

Pavel Kante : A je ta gora preveč ravna???;)lp. [17.4.2019 18:42]Turčin – Alojz Turk : Aja, tudi dvakrat. Komentar sem pripisal k takratkemu [17.4.2019 21:20]

Turčin in Milan in 3 Hrvati, ki so startali za nami, pa vrtijo in nabirajo in se odpeljejo nazaj čez hrib novim daljavam naproti…

Razen Milana, ki nabira do 1400 in se mu (tukaj je prvič in spoznava nove starte in geografijo) zdi bolj varno, da ostane na tej strani in ravno pristaja, ko pride AtaPirš po nas.

Milanov let po višavah

Po taki blamaži večina hoče na popravca.

In smo kmalu spet gor na startu, kjer nas spet sprejme veter, ki usahne takoj ko postavimo.

Potegneta Nevidni in Igor in zacurita.

Igorjev drugi

Turčin – Alojz Turk : Kratkega imaš (danes izjemoma), ampak Vozi-Miško si bil pa odličen, hvala. Možeš ti tako i vezanih očiju unatraške  [17.4.2019 21:19]

Naju dva s Piršem pa Erzo ustavi, naj raje počakamo, da spet pihne (takrat bo termični steber potegnil gor). In ko konkretno spet pihne v luft Pirš in Erzo in jaz.

In se Erzo zapelje bolj ven, jaz pa malo manj, ko dobiva takoj vsak (skoraj) svoje dviganje, ki se više združi v eno. In vrtiva in vrtiva in vrtiva že v zanosu nad južni start (jaz do 1200), ko se odpeljeva proti J.

Medtem pa se Pirš že pridruži Igorju in Nevidnemu

Piršev drugi

Na vrhu dviganja imam kar razmetavanje in čutim močan S, ko pa zacurim, se vse umiri. Ko sem v bližini Trakoščana že na 700 (400AGL), pa dobim spet močno dviganje, medtem ko vidim, da Erzo curi proti Bednji.

Erzov drugi

Tudi približno si ne želim sam naprej nabirati in riniti v smeri neprijaznih gričev (Strahinjčica? Malogorski?…), zato se zapeljem v velikem loku proti Erzu in pristanem v močnem vetru en travnik stran.

Zoranov drugi

Ko pospravim, so ostali že s kombijem pobrali Erza in čakajo name na bližnji cesti.

Potem pa do Krapine in na AC do ZG. Med vožnjo vzpostavimo stik s Turčinom.

Turčinov let

Turčinov Komentar leta:Hvala Erzotovi eskadrilji za povabilo na prosti zic v kombiju. Se priporočam za še kdaj. Logistika poštimana v nulo.
Prvič na legendarni Ifki, a je pihalo, da so tudi najpogumnejši odnesli ruzake nazaj v avto.
Na Ravni gori (tudi prvič) piha kar premalo za udoben rikvercštart. Prva jakostna skupina pocuri, druga malo navije(mo). Trije se vržejo naprej, jaz za njimi. Stebri kot puter, grem ven, pa kar ne neha gor letet. Zunaj pa skuštrano, da sem vse dvojno not prinesel. Onih treh ne vidim nikjer več. Čisto sam, čisto izgubljen. V mrču proti soncu zgleda ena sama neprekinjena divjina. Edina orientacija je letenje na jugozahod, proti soncu. Nevidna Riba je svetoval, da po ravnini, ker je v vetrovnem gričevju žleht za pristajat; upoštevam, hvala. Sprožilcev skoraj ni, če kakšnega le ubodeš, gre pa tam 4 metre dol. Edina stvar, ki jo iščem po tleh, so bolj ornk ceste do večjih vasi, kjer mogoče premorejo kako gostilno, pravzaprav birtijo.
Sem v TMA Zagreb na 1500 metrih. Začne se na 300 GND, torej kršim za okroglo tisoč, Flayme pa trdi, da za 1650 ???
Krajevna imena so na njegovem zemljevidu dosledno nenavedena. Končno najdem “Bezovina”. Aha, zdaj pa vsaj vem, kje sem. Če bi pišalo Klompare ali pa Čarapišće, bi vedel ravno toliko.
Grozljivo, tole ravninsko letenje, ni za moje živce 
Potem me en steber le začne malo razgibavati, ampak zunaj je gmah. Mi je jasno, ko pogledam na inštrument: TMA Dolsko, nič več Zagreb! Tam dol čez Sutlo imajo zgleda vse na glavo obrnjeno. [17.4.2019 22:16]
Igor : Si dokazal, da se vseeno nismo peljali v 3 pm na uro gledat. Bravo zmagovalec RG in seveda kombija. [17.4.2019 21:35]
Andrej Erznožnik : Lutrija Hrvatske, taka je RGS, čestitke, vsaj razočaran ne moreš bit [17.4.2019 22:02]
Turčin – Alojz Turk : Na Lutriji i ćorava koka ponekad zrno pronađe. [17.4.2019 22:34]

In ga po obisku Hoferja (nekateri  imamo večerjo z enim hodom, nekateri z dvema, nekateri pa z devetimi…) poberemo na železniški v Krškem.

Vsaj eden ni obžaloval te ekspedicije na Hrvaško…  

In še vizualizacija naših letov:

Danes pa napovedan super dan z ugodnim JV in lepo termiko in tudi posamezni elementi PP napovedi so vsi OK praktično po vsej SLO (le jutranji zob inverzije mi malo pokvari začetek dneva). So bile včeraj razne ideje, sam pa sem se najbolj nagibal za Smuk.

In zjutraj pošlje Erzo zborni SMS za Smuk. Že pred napovedano 10h se pri Rutarju naložim v Megov avto, kjer so še Erzo, Uki in Dule. Na parkingu se zbira še drugi avto (Nevidni, Pirš in Igor in Vasil), zaspanec Milan nas bo sledil s Pojetom, pa še Simon in Štusov Dušan sta v igri in se bodo pokupčkali, tako da bodo pustili avte na strateških točkah.

Prvi smo na Smuku na štartu. Kljub zgodnji 12 uri, piha že lepo gor (termika) in počasi se začnemo pripravljati. Kmalu se zberemo vsi in vsi si tudi želimo, da bi bil nekdo drug prvi. Na koncu je prvi Uki in takoj za njim je v luftu še Erzo. Čez nekaj časa še Planinšek in Poje. Ampak kar matrajo se okoli štarta in v začetku ne delujejo nič kaj spodbudno.

Potem veter za nekaj časa ugasne in čakamo. Ko spet začne pihati, počasi v luft še drugi. Sam še kar taktiziram in čakam, saj naj bi bilo kasneje po napovedi vedno bolje. Potegnem med zadnjo tretjino jate in v začetku lepo naberem, pa zacurim spet na nivo grebena in potem pol ure drajsam in se borim in rešujem (se že vidim scurjen), da končno dobim steber do 1600, ki me že odnaša nazaj (Igor in Vasil sta nabrala in se odpeljala malo prej).

Podletim Vasila, ki išče dviganje, da bi še več nabral, nato pa sem na Uršnih selih ves obupan že skoraj na tleh in pristajam, ko se matram globoko pod cerkvico na Ljubnu. Pa se nekako rešim (sam ne vem kako) in naberem do 1600  in do Straškega hriba. Tu pa neko razmetavanje in kar ne morem nabrati kaj dosti nad vrh, ko pride od nekod nazaj Simon, ki hitro nabere in se odpelje za Straški, sam pa se komaj nad grebenom zvlečem do Plešivice in šele pri Dvoru najdem lepo dviganje do 1400.

Naprej proti Žužemberku, ko Uki javi, da je nekje pri Krki na tleh.

Urošev let

Simon pa nekaj kasneje podobno.

Simonov let

Igor : Hvala za avto in bivšega šefa. [16.4.2019 18:24]Simon Grimšič : Pivo in salama zakon. Družba tudi. [16.4.2019 19:02]Simon Grimšič : Dan za ponovitev. [16.4.2019 19:02]Simon Grimšič : Citat mojega šefa: Drugič povej in mi bo čast da smem postreči ter bom pekel na žaru in pijače bo v izobilju [16.4.2019 19:08]

In tudi Pirš je nekje tam na tleh.

Alešev let

Aleš Pirš : No ja Skoda za curazo. Drugace smo pa lepo navijal. [16.4.2019 15:00]

Do Valične vasi nič kaj konkretnega in sem že spet na 600m, ko vidim, da čez Krko sem prihaja Igor, ki potem pristane spodaj pod Valično.

Igorjev let

Igorjev Komentar leta:Curaža. Dokler sem vztrajal pri zastavljeni taktiki je bilo super. Uzdajseuseiusvojekljuse. [16.4.2019 15:44]Boris Čebulj : A ni tam od Dvora naprej najboljš špura direkt po dolini [16.4.2019 19:24]Franek Rakun : Obetaven dan ki pa pomeni določeno razkiranje za pilote ki radi raziskujemo in odkrivamo nove erogene cone in ne samo drgnenje istih smrek,ponavadi se noro obrestuje,včasih pa je treba tud pristanke nove spoznat  [16.4.2019 19:33]Igor : @Boris: Vse bi bilo boljše kot kombinacija preskoka s severne strani reke Krke na južno, in potem poskus vračanja na severno, ravno z namenom ujeti “ta sredinsko” varianto. Bolje bi bilo, če bi nadaljeval proti JZ, ko sem že preskočil v tisto smer. [16.4.2019 19:45]Igor : @Franek: Tako nekako kot si zapisal. Karavanke sem letos kar trikrat kar ok obdelal (za nas navaden smrtnike). Opcije so bile Smuk, Lisca, Golte in Čaven z Julijci. Čaven in Julijce sem odpisal zaradi napovedanih pokrivanj in visokih razvojev (pa tudi nekaj tega sem že letel). Lisco sem črtal zaradi tveganja, da bom končal pod Dobrovljami (glede na Smuk vprašanje, če bi sploh do tja prišel). Sem pa resno razmišljal, da bi te poklical za mnenje za Golte, pa sem rekel bom zjutraj. Potem pa se je kar hitro odvrtelo za Smuk. In sploh ni bil slab dan. Le ena slaba odločitev (še zdaj ne vem zakaj se, tam okoli Žužumberka, nisem držal linije, ki sem si jo najprej zamislil) in dneva je bil konec. Glede na Megatov in Vasilov let (še kakšnega bi lahko naštel ampak airspace in podobno) je Smuk bil pravi štart. [16.4.2019 20:04]

Pa spet čudežno dobim dviganje do 1200 in čez gmajne na travnike proti Muljavi, ko dobim steber dneva, ki me odpelje do 2000 in se mi zdi, da je vse na dosegu…

Pa čez griče do Velike Loke spet bolj ali manj izgubim vso bogato višino in bi spet pristal, če ne bi pri Gatini dobil sprva zanešeno in slabo dviganje, ki pa se više spremeni v +6 in sem že čez 1450. Pa me zaskrbi, da ne bom rdeče štrafnjen. In se še v dviganju odpeljem naprej, čeprav bi šlo gor še ohohoho… In se samo še zapeljem čez Grosuplje v Šmarje-Sap na tla…

Zoranov let

Ko pospravim, Mega objavi pristanek v Cerknici.

Megov let

Domen Kastner : Uuu lepa kr mal po svoje čez Suho krajino…Congrats! [16.4.2019 16:24]Aleš Pirš : Zakaj si nas zapustu…p. [16.4.2019 17:56]Igor : Bravo. [16.4.2019 18:18]

Vasil je odpeljal vse do Vrhnike…

Vasilov let

Nevidni pa je bil na koncu leta neviden nekje v Podlipski za Vrhniko…

Dokaj hitro dobim prvi štop do Škofljice, tu pa čakam debelo uro (in gre vsaj 333 avtov mimo…), da mi na koncu ustavi madžarski Hrvat, ki z volanom na desni, po lokalnih cestah (ker nima denarja za vinjeto…) od 4h zjutraj od doma vozi v Italijo. Parkirišče pri Rutarju mu je točno na poti, saj nadaljuje čez Ig na Jezero in Vrhniko…

Poje je neplanirano zaključil let nekje pred (ali za) Slivnico…

Pojetov let

Jože Poje : Tam pri Turjaku, kaj pri, pod Turjakom, je bilo pa res nizko, sto metrov nad dnom doline. S take luknje nisem še nikoli ven prilezel. Potem sem šel pa medvede strašit… [16.4.2019 20:42]

Erzo pa je preletel Megov pristanek in se zapeljal do Hruševja…

Erzov let

Komentar leta:Lažni alarm o dobrem dnevu, ki to ni bil – tukaj. Grem prvi s Smuka in na Straškem nizek, obupujem ne gre gor, že na Smuku ni šlo, kar pristat bi šel. Zaskrbljen sem za ostale, saj ni nikjer videt nikogar. Potem jih zagledam: eskadrilja štrih visoko za mano, fak. Takoj dobim voljo. Extra pobiranje na Blokah [16.4.2019 20:37]Domen Kastner : Kolk si ocenil, da si bil nad tlemi na Blokah? [16.4.2019 20:15]Janez Kocjan – JanKo. : a s moru “zajebat”!? škoda! ;)) [16.4.2019 20:19]Janez Kocjan – JanKo. : sm te vidu nad Krko, k sm ležu na štartu! visok je zgledal, visok! ;)) ;)) ;)) [16.4.2019 20:20]Klemen Rajh : Uu, lepa lepa! [16.4.2019 20:51]Marko Kejžar : Uf, lepo in škoda hkrati 🙁 [16.4.2019 21:17]

Od preostalih je Milan spoznaval novo lokacijo lokalno ob grebenu.

Milanovo spoznavno letenje

Milan Velkavrh : Za prvič super .. [16.4.2019 16:12]Jože Iskra : Ne verjamem. [16.4.2019 19:53]Jože Iskra : Dobro [16.4.2019 19:54]

Tudi Dušan se je držal bolj grebena.

Dušanov let

Dule pa je takoj po startu zagnezdil in mu je šel Planinšek po toplandingu pomagat (po začetnem lepem drajsanju okoli starta).

Planinškov prvi del

Janez Planinšek : Pristal nazaj na vzletišče in šel reševat kolegu padalo z drevesa, vse se je srečno končalo. [16.4.2019 20:35]

V drugo pa je nabral le toliko, da se je zapeljal v Črmošnjice.

Planinškov drugi del

Igor : Bravo za skrb in kolegijalnost. [16.4.2019 18:26]

Še vizualizacija naših letov:

Končno se vreme malo izboljša in danes naj ne bi bilo več dežja. In nekaj sonca ob močnem SV. Edino Dobrovlje vidim za resno letenje (Zavrh se mi zdi preveč tvegan, glede na napoved), ampak v resnici me v takem še najbolj mikajo projekti. In tudi Erzo se strinja in sva zmenjena za Dolenjsko.

Ker sem že bolj zgodaj na terenu, najprej ubijam čas do Erzovega prihoda v Želimljah in okolici Šmarje-Sap (ampak si samo ogledujem lokacije, saj je kar veliko vetra po tleh).

Okoli 13.30 Erzo prisede v LCja v Šmarju in po AC proti Trebnju. Že zadnjič sem si ogledoval poseke za daljnovod, ki ga gradijo (in nazadnje tudi z Erzom). In ko se danes peljeva od Biča naprej se nama kar ponuja tale travnik pred Korenitko kot prva lokacija.

Ko pa se od zadaj pripeljeva gor in rinfuzo zakoračiva čez grič, naju na nasprotni strani sprejme res močan veter. Najprej si v dvomih ogledujeva, potem Erzo kljub vsemu začne postavljati na vrhu pobočja nad grmičastim robom. Jaz nekaj nižje na odprtem travniku.

In počaka Erzo, da oblak pokrije sonce in veter res malo upade in potegne in je v luftu. Veter ga močno ustavlja in počasi zleze čez rob in potem malo zajadra sem in tja, ko visi kot salama in le počasi zleze na tla.

Erzov prvi novnovnov

Sam medtem postavljam Rooka, ki mi ga ob prvem dvigu veter podre na stran, potem pa spet posije sonce in veter prbije na polno.

Erzo pride peš gor in mi še malo pomaga, ampak zaenkrat je zame premočno in odnesem robo nazaj v LCja.

Erzo me za tolažbo odpelje na tole naslednjo lokacijo (ki jo je sam uresničil že pred časom). Prekrasen hrib, odprt na 3 strani (z obsežnimi zemeljskimi deli ga predelujejo v travnike) in takoj postaviva Rooka v smeri vetra. Piha močno in sam bi padalo le težko krotil brez Erzove asistence.

Končno se v nekem trenutku odločim in potegnem in ga stabiliziram nad sabo in potem z vso silo rinem naprej, da me le vzame in zajadram proti dolinici, kjer me veter spusti počasi na tla.

Zoranov prvi novnov

Gor do ceste pri Baragovi rojstni hiši, kamor Erzo kmalu pride z LCjem.

Sedaj pa Erzo že nervozno išče nekaj novega zase.

Iz Dobrniča opazi griček nad Artmanjo vasjo. Ko prideva gor le Erzo vzame robo, saj je meni pobočje preveč položno. In ko prideva do »starta«, veter še namenoma piha iz desne od zadaj kot nek JV namesto SV (očitno ga dolina kanalizira po svoje).

Kar nekaj časa čakava, da Erzo potegne poševno na veter in potem počasi obrača stran od vetra po pobočju dol in nekako spelje (sploh mi ni jasno, kako na tem položnem pobočju ob takem vetru…).

Erzov drugi novnovnov

Grem do LCja in naokoli dol po njega.

Iz Dobrniča se Erzo zapiči v naslednje pobočje, ki naj bi bilo skladno s sedanjim stanjem vetra. In se zapeljeva pod tale travnik in Erzo sam z robo gor, saj mene spet ne vleče na to položno pobočje. Veter pa spet piha nekam po svoje.

Erzo lepo odleti in pristane na travniku spodaj.

Erzov tretji novnovnov

In spodbuja še mene, da sploh ni tako položno. Pustim se prepričati, sploh ko mi pomaga odnesti in pripraviti padalo, medtem ko sam samo vključujem inštrumentacijo.

Potegnem in odlaufam po pobočju dol (vetra skoraj nič). Vzame me šele proti koncu pobočja, tako da se zapeljem le malo ven na travnik.

Zoranov tretji novnov (v bistvu novnovnov)