Danes pa grem zgodaj iz treh razlogov: ker nisem mogel več spati, ker imam potem terapijo in ker me zanima, če bodo bolj zgodaj vseeno boljši pogoji kot včeraj kasneje (sicer so podobne razmere, kot včeraj z JV vetrom, vendar tako zgodaj še ne bo nobene termike po dolini).
Res je v dolini popolna bonaca. Na startu zgoraj le bežni prebliski jutranjega sonca (itak je še precej pokrito). Postavim in čakam, da bi v nuli dahnilo gor. Ker ne, potegnem na vso moč in gre padalo lepo gor, pa me vseeno slabo prime, da laufam praktično do roba in se vržem čez.
Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) z nove lokacije
Malo dlje kot včeraj, ker me vsaj dol ni splaknilo…
Milan skliče zbor ob 12h pri Škorpijonu za Zavrh, kar je zame prehitro, saj imam takrat še terapijo.
Še sredi terapije že zvoni telefon in potem še večkrat, da po zaključku le vrnem klic Erzu, ki že nestrpno čaka na moj prihod (tudi on in Mega sta za kasneje).
Ob 12.45 me pričakata na Šodru in z Erzom gor. Mega mi nese padalo vso pot na start !!! Prva četvorka v sestavi Milan, Berto, Štusej in Grimšič ne morejo priti naproti, saj se namreč že spravljajo v zrak in z več ali manj borbe kmalu scurijo na uradni pristanek.
Bertov letSimonov let
(Milan pa skriva let…)
No, komu v tem močnem kontra vetru spodaj še to ne uspe.
Dušanov let
Seveda zato mi na startu malo posedimo. Občasni sunki termike sicer so močni (splošno pa je 3-4/5,5). Milan sporoča, da prihajajo s pristanka gor (še enkrat leteti… ali pa rešiti avte).
Ko pa se zadaj za startom začne nakuhavati, veter naenkrat precej pojača in pospešeno postavimo. Prvi v luft Erzo (še ob lepem vetru), vendar tudi on po kar nekaj borbe scuri.
Erzov let
Meni na startu pomaga Mega ponovno postavljati, saj večkrat neuspešno dvignem padalo v vedno šibkejšem vetru. Končno se enkrat le poklopi in padalo zadržim stabilno nad sabo (z lepo luknjo zgoraj na sredini) in speljem. Pa gre samo dol. Mi pa uspe pririniti do Škorpijona, kjer še malo vrtim tik nad hišami, dokler ne scurim.
Zoranov let
Mega kar nekaj časa poskuša v še večjem brezveterju (baze zadaj so se posušile), dokler na koncu le ne odleti in se po nekaj matranja le nekako spajsa na dovolj višine, da se zapelje do Janezove vasi.
Megov let
Med mojim pospravljanjem se na pristanek pripelje Dolenčev Domen, željan jadranja… Ker je prva četvorka izbrala varianto reševanja avtov, je Erzov avto na pristanku. Poberem ga pri pumpi, kjer že nabija o letenju na Slivnici (v kar ga po telefonu prepričuje Milan z zaključevanja delovnega procesa na Rakitni, s katerega se bo odpeljal direkt proti Cerknici).
Potem pa Erzo sheca Domna, da bo Slivnica boljša izbira kot Zavrh in da se zapelje do Šodra od koder odpelje še Erza naprej proti Slivnici… kjer pa ni bilo ne kruha, ne iger…
Pred redno terapijo mi ne znese, zato v Kižlovko takoj po njej. Pa si mislim, da bo termika že delala v pravo smer (pa še rahla inverzija je čisto spodaj). Pa spet po dolini nič in ko hodim gor (seno na strmini še ni posušeno…) tudi mir. Ko začnem postavljati pa spet pihne od Z, pa od SV, pa od zadaj. Ampak od spredaj so najdaljši cikli in mirno postavim.
In čakam nekaj ciklov, da se zares prepričam, kdaj je začetek pihanja gor. Potegnem in me takoj vzame, pa pred prelomom spusti, da spet polaufam in se vržem čez rob. V desno zavijem lepo in brez drame (kot včeraj), vendar me zlivajoči zrak spusti ob pobočju nekje ob sredini koruznega polja.
Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) z nove lokacije
Res nič več ne razumem…
Potem se začnemo usklajevati za resno letenje. Milan je za Zavrh, Erzo kasneje določi Grmado (kar se tudi meni zdi bolje), vendar določi zbor ob 12h pri Balah, kar pa meni ne znese in se tam dobijo Erzo z Milanom, Mega in Jean in gredo gor.
Ko se odlepim iz LJU, so že na startu in po telefonskih info delujejo obetavni, zato se usmerim na Unc (sem že resno razmišljal o projektih). Pa mi že na Vrhniki javijo, da je Erzo scuril.
Erzo reši serijo
Ostali pa na startu še čakajo, saj piha nič ali od vsepovsod. Seveda se zapeljem na Uncu dol proti Planini in malo za mostom naložim Erza. Pa kar čakava, kaj bo, saj zgoraj vpeti Mega nikakor ne starta. Na koncu sporočijo, da pospravljajo, saj na startu na Grmadi že lep čas konstantno piha od zadaj dol. In da baje nadaljujemo na Slivnico, kjer da piha J.
Na Pumpo v Cerknico, kjer se zbašemo k Megu in gor. Pred nami vozi še Emil (ki je, tako kod jaz, tudi v dvomih glede tega J, ki ga javlja postaja). Ko pridemo na travnik, idealno piha gor.
Jean, Erzo in Milan takoj začnejo postavljati. Ko pa jaz odprem rukzak, zapiha z leve in tudi dol in tako ostane (nad Slivnico se dela večja baza in tudi naokoli se vse zapira z nastajajočimi bazami). Rukzak pustim napol odprt (Mega in Emil pa imata svoje še povsem zaprte) in modrujemo.
V enem trenutku, ko sije sonce, butne veter gor, Jean potegne in lepo dvigne, pa že po obratu laufa v spremenjenm vetru od zadaj, vendar lepo spelje. In malo pred startom dobi močno dviganje pod bazo (ga pa kar pošteno mečka). In nam kmalu izgine neznano kam. No, zvečer se na FlySafe pokaže, kam je izginil…
Jeanov let
Potem še čakamo in čakamo… Erzo gre iskati srečo celo na V rob. Medtem pa tu za trenutek neha pihati s strani in od zadaj in Milan potegne in z rahlim vetrom od zadaj spelje. In malo pred startom dobi močno dviganje pod bazo (ga pa kar pošteno mečka).
Potem pa še čakamo in modrujemo in Erzo pride nazaj in čakamo še naprej…
Pride še nek nemško govoreči možakar v spremstvu žen(sk)e, ki postavi za Erzom in se še malo posvetuje o situaciji (tudi že prej se je, ko si je le ogledoval naše čakanje). Ko malo manj piha dol, Erzo potegne naprej in spelje, takoj za njim pa še tujec. In tudi bolj daleč zunaj dobi(ta) dviganje.
Milan javi, da je pristal na Blokah.
Milanov let
Mi trije z Emilom in Megom počakamo, da postavi in odleti še Jernejčičev Urban, ki ravno pride. Bolj ali manj se zapelje do Pumpe.
Urbanov let
Midva z Megom po Milana na Bloke, medtem ko Erzo pristaja že drugič danes pri Hasbergu.
Napovedan zmeren JV in res tudi je. In to pomeni v Kižlovki naravnost gor na start. No, bi moralo biti, če bi v dolinici pihal generalni veter.
Ko se odpravim gor, popoln mir v dolinici. Pa vesel, saj je pragozdna strmina od včeraj pokošena! Še posuši naj se seno in pobere in pobočje (pod inkriminiranim travnikom) bo idealno za start v močnem vetru… Vse to razmišljam, ko hodim gor in si mislim, da danes bo pa tale jutranja terapija res mimogrede…
Ko pa pridem in začnem postavljati, veter spet od vsepovsod, samo od spredaj ne (ampak danes spodaj spet ni nobene inverzije in gradient je spodaj super – je to razlog ?!) . Potem spet študiram cikle in nekako le dočakam vetrič gor.
Potegnem in zalaufam… pa z opletajočim padalom nad sabo (ne da bi držal) pred prelomom prekinem. Pošteno je pihalo od zadaj…
Še enkrat gor pod gozd (tudi zato ni bilo čutiti močnega SZ vetra od zadaj). Čakam dvakrat dlje, da preverjam cikle in ko pihne gor, zalaufan na vso moč (ampak res, to sploh ni več štorklanje), padalo gre lepo gor in zagrabi, pa spet spusti, da se vržem čez rob in me splakne, da komaj dovolj ostro zavijem v desno (pred šavjem) in pod pobočjem zapeljem dokler gre. Gre pa mogoče do sredine dolžine koruznega polja…
Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) z nove lokacije
Ko nabiram, močno piha s hriba dol (SZ). Danes pa je tale terapija dala dela…
Že včeraj se je nekaj omenjalo in danes se to uresničuje: glavnina jate si obeta Smuk (no, Erzo lobira v to smer). Mene sicer pozabi obvestiti, pa itak se meni ne zdi najbolje za tako dolgo pot (spodaj je napovedan res idealen JV, zgoraj nad 2000 pa močan SZ, pa še šoferja ni…) in me seveda ne mika tja.
Se mi pa zdi OK Grmada nad Planino in tudi Jean pride z istim predlogom. Še Mega (ki prej ni mogel) ob 12h čaka pri Balah, kamor Jean pripelje še novica Mateja Blatnika, jamarja, ki se že vključuje v red padalcev. Mega nas naloži in zapelje gor.
In potem seveda vsi strežejo meni, da bi me prvega spravili v luft (hvala vsem trem, čeprav se bom malo odkupil z vlogo sonde, saj na startu piha neugodno spreminjajoče).
Ko enkrat lepo pihne po travniku not, celo hrbtno dvignem in se obrnem, pa prav počasi proti robu in me celo lepo vzame (tudi približno ne tako kot zadnjič…).
Potem pa nekaj časa iščem levo desno in sem že pod štartom in so ozki mehurčki in razrukano in… da končno le prilezem nad start. Kar nekaj časa to traja in šele tedaj prideta v luft tudi Matej in Jean. Mega pa od nikoder. Nad grebenom so dviganja bolj mirna in prilezem tudi do 1400.
Vsakokrat, ko sem visok, pomislim, da bi se zapeljal nazaj proti Strmci, ampak Jean tega ne nakaže, Matej pa se kar vozi sem in tja nad startom, ne da bi sploh zares zavrtel. Mega pa se matra na startu in nikakor ne more speljati (meni je pomagal, sam se pa mora sam matrati… dobrota je sirota).
Vsaj uro smo v luftu, ko Mega le uspe in najprej zacuri. Matej je že pristal.
Matejev let
Midva z Jeanom pa sva tudi nevarno nizka na Z robu nad gričkom z ruševino cerkvice, kjer pa kar imava neko dviganje. Počasi imam dovolj in že hočem na pristanek, pa me to dviganje spet sprovocira in spet zavrtim in naberem do 1000. Vidim, da tudi Mega nabira tukaj pod nama. Jean se odpelje nazaj nad start ob pobočje, jaz pa imam dokončno dovolj in grem naravnost ven nad polje proti AC (kjer je zastoj od Unca, dokler se vidi proti Logatcu) z namenom pristati.
Pa vsa dolina drži in brez dela vzdržujem višino. Pred koncem polja obrnem pravokotno levo in se peljem do Jakovice spet na isti višini cca 800. In potem nazaj na pristanek, pred katerim se moram kar truditi, da se spravim dol.
Zoranov let
Ta moj “odhod na pristanek” mi je dal dobre pol dodatne ure. Medtem pa sta Jean in Mega nabirala in nabrala in se odpeljala čez Strmco proti Predjami. In naprej…
Ko pospravim, pride še Emil na popoldanca po šihtu. Z Matejem se zapeljeva z njim gor, počakava, da starta in potem odpeljeva avta. Jaz Emilovega na pristanek, Matej pa Megovega v Postojno, za nadaljnje reševanje Jeana in Mega. Jeana je rešila Ana. Mega pa je še dolgo jadral in po obratu na Škabrijelu na koncu “scuril” v Lokavec.
Danes podobno kot včeraj, z nekaj manj generalnega SV in možnimi lokalnimi poslabšanji (plohami) čez dan.
V Kižlovki sonček in vlažno soparno kot v tropih.
Ko postavljam, piha rahlo gor (termika že dela). Potegnem in gre padalo lepo gor, da me vzame takoj in že na prelomu zavijem v desno po maslu skoraj do kolovoza.
Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) z nove lokacije
Ker imam danes kar nekaj zemeljskih obveznosti, ne morem sprejeti Milanovega prijaznega vabila na Zavrh ob 11h.
Vendar pa izkoristim vmesno zemeljsko pavzo za nove nezemeljske reči: uresničitev novega starta na Gradišču nad Pijavo gorico. Tu sem nedavno že bil (v napačnem vetru) ko sem si ogledal Pojetov originalni start nad cerkvijo pri meteo postaji. Start je čudovit, nadaljevanje čez hiše in gmajno pa ne, tako da ga najbrž nikoli ne bom odletel (vsaj v originalni verziji ne).
Sem pa takrat zapazil tole pobočje na nasprotni strani vasi in danes piha prav (no, občasno tudi ne čisto prav, saj butne s strani – ampak to je zaradi termike, ki je ob tej uri dokaj živahna in hitro spreminja vetrovne pogoje na pobočjih…).
Ko spet pihne gor, potegnem prvič in me vzame in potem kontra veter tako bremza (??), da samo stopim na travnik pod cesto. Še enkrat gor v tropski vročini.
Počakam, da spet enkrat pihne gor in potegnem in je podobno, vendar me na polički pot cesto malo dvigne, da gre čez prelom. In potem me še dodatno dvigne, da sem že lepo nad drevesi. In bi se lahko zapeljal čez gozdni rob v dolino in bi bil zaresen let… Ampak ni govora, saj tudi približno nimam rešitve za nazaj gor (enourne hoje po gozdu v strmino v sedanjem stanju ne bi zmogel…). In zavijem ostro levo in pristanem na travniku.
Tudi danes zjutraj vse mokro od nočnega dežja. Pa napovedanega malo manj SV (še vedno pa močno). Malo kasneje v Kižlovko, da sonce vsaj malo posuši.
Na startu res samo še rahla vlaga. Ko postavljam, že termika rahlo poriva zrak po pobočju gor. Potegnem in me lepo vzame še pred prelomom. In v desno dokler me drži.
Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) z nove lokacije
Janez Kocjan – JanKo. : a s zdej to štart prestavu!? (lastniški spori in te zadeve!) ;)) ;)) [19.7.2021 10:58]Zoran Gaborovič : Natanko to 🙂. Ta parcela pa je od drugega lastnika, ki pa me tolerira. Je pa bolj zahtevno za odletet 😜 [19.7.2021 11:46]
Po nočnem občasnem dežju gre zgodaj dopoldne čez LJU še močna ploha. Potem pa radar kaže, da ne prihajajo nove celice, napovedi pa šele za popoldne spet napovedujejo plohe in nevihte po vsej SLO.
Erzo po plohi (ko se ravno odpravljam v Kižlovko) sicer pokliče za stanje na terenu, pa nakaže le reševanje svoje serije.
Sonček greje in lepo suši ceste, ko zavijem v dolinico. Na poti gor je mokrote vseeno manj, kot bi jo pričakoval po plohi pred dobro uro. Na startu že dokaj posušeno, z rahlo, skoraj konstantno sapico gor. Idealno.
Postavim, potegnem v sapici in me vzame že po dveh korakih, da visoko preletim prelom in v desno daleč, daleč, vse do kolovoza.
Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) z nove lokacije
Tako lepo s te lokacije še nisem odletel. Neverjetno, kakšna razlika od včeraj, čeprav je danes napovedanega le nekaj manj SV v primerjavi z včeraj…
Še malo poklepetam z Milanom, ki pove, da je bila malo prej pod nujno sprožena Erzova akcija za Zavrh (še za Milana prehitro…). Mene pa je Erzo seveda odpisal in me sploh ni obvestil.
Malo se zapeljem še na bližnje oglede, pa se z JV že temni in se spravim domov. Potem pa se vlije kot iz škafa.
Pa pokliče Erzo, ves navdušen, kako super se (jim) je tajming poklopil in da to mora biti zabeleženo v blogu. Opozorim ga, da imam omejen čas v življenju (lokalno, na dnevni bazi in generalno) in da sem se v blogu omejil predvsem na omenjanje dogodkov, kjer sem udeležen neposredno, včasih pa tudi, če sem vsaj posredno soudeležen. Danes pa ni bil ta dan… Pa se nekaj izgovarja, da je bilo treba hitro v akcijo itd. Skupaj ugotoviva, da je tole njegovo posredovanje pravzaprav že koruptivno dejanje…
Ampak Erzo je le dosegel svoje, saj na koncu le omenjam zadevo njihovega današnjega uspešnega letenja na Zavrhu, ki jo je Erzo organiziral hitro, učinkovito, v točno pravem časovnem intervalu po jutranji plohi in pred popoldanskim poslabšanjem, ob vetru, ki je bil ravno prav naročen za jadranje vseh udeleženih (vsaj po času, če že ne po km…), ob zgolj manjši kolateralni škodi (=neudeležbi nekaterih). Več podrobnosti pa lahko zainteresirani najdejo na OLCju, kjer bo pa za zgodovino ostalo zabeleženo seveda le tisto, kar je kdo objavil, če je…
Od včerajšnjega večera celo noč dežuje. V LJU poneha šele okoli 11h in ker radarska slika to potrjuje in kaže luknjo, se po mokrih cestah in sredi luž odpeljem v Kižlovko (potok še nikoli tako nizek…). V mokroti gor in med štorkljanjem postajam vedno bolj nervozen.
Poleg ploh in neviht ves dan je napovedanega tudi veliko SV (na 1000m tudi do 20m/s v mojih koncih). Ampak v Kižlovki to nikoli ni bil problem, ker okoliški griči vse to udušijo. Sploh pa je po jutranji sondi danes še inverzija na 600 in sem torej pod pokrovom (zgoraj pa naj kar piha…). Ampak danes tu v dolini vse šumi. Prbije veter po dolini dol (SV) in drevesa šumijo in krošnje plapolajo. Ko sem nekaj korakov naprej, se stvar ponovi v obratni smeri (od JZ).
Ko na startu postavljam, je travnik le rahlo vlažen, čeprav je vso noč, do dobre pol ure nazaj, tukaj še deževalo. Čeprav temne deževne oblake zgoraj goni ekspresno od SV, je na startu celo dokaj svetlo. Najprej čakam, da naštudiram intervale. Po glasnem šumenju in pišu z leve se zadeva malo umiri. Včasih potem butne z desne, kar se lahko obrne v močan sunek od spredaj. Lahko pa le rahlo dahne od spredaj, da potem močno pihne od zadaj ali pa spet z leve. Ni popolnoma pravih ciklov, vem pa le to, da je samo za čakati, ko zašumijo gozdovi levo zgoraj. Da že pride ta piš in gre mimo in potem imaš mogoče 2-3 minute za akcijo.
Te 2-3 minute poskušam izkoristiti v naslednjih 2 urah. Vsaj 20x ponovno postavljam in štimam štrikce. Včasih tudi dvigniti ne morem. Enkrat prilaufam do preloma, ne da bi padalo držalo … in prekinem. Ostalo pa vmes s padalom za sabo, z desnim kloferjem, levim zapiranjem, frontalcem, ni da ni… Na jok mi gre in skoraj si že prelomim obljubo in pogledujem čez travnik na staro lokacijo.
Še enkrat bom poskusil, potem grem na stari griček, ki je pomaknjen naprej in bolj strm nad dolino. In poskusim še enkrat in padalo sploh gor ne gre. In že hočem iti čez travnik, ko začne rahlo deževati, tistega rednega piša pa tudi ni več tako pogosto.
In postavim še enkrat in kapljice škrebljajo po padalu in potegnem in me skoraj z mesta dvigne in nizko čez prelom, kjer me nabije gor in v desno in z vetrom v rit mimo koruze proti kolovozu.
Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) z nove lokacije
Ne morem verjeti, ko hodim po LCja in tlačim vlažno/mokro padalo v avto…
