Padalska jata

Ker bi naj bil danes najlepši dan v tednu, je seveda tudi treba leteti. Burja naj bi oslabela, pa zjutraj vseeno nažiga na Kovku in Nanosu. Ker je večina SLO pod meglenim pokrovom, doli pa šajba, mi je jasno, daje treba na Lijak (pa četudi samo na sonček). In ko še Štus pošlje SMS za akcijo, takoj potrdim. Razpošljem še ostalim potencialnim, pa le Dule potrdi, Milan kar cinca in bi šel raje na Kovk,  (?? 12+/17+ SV), Mega in Erzo pa mogoče kasneje (ko zaključita službeno-privatni posel na Uncu).

In tako se ob 11.30 na Železniški k meni naložita Dule in Štus, ko tudi Dragan javi, da odhaja iz LJU.

Na pristanku ravno Herman odpelje prvo napolnjeno rundo, naša druga se tudi že hitro polni.

Ko pridemo na start, še nobenega v luftu, saj vsi taktizirajo raztegnjeni po startu (“naj lokalci pokažejo kdaj v luft”). Počasi raztegujemo še mi. Pridejo tudi Bohinjci in po sto letih spet vidim Lucijo, s katero se zapletem v pogovor, tako da spregledava prvo sondo, ki pa je končala pod startom na drevesih. Potem mine toliko časa, da prideta tudi Mega in Erzo, ki seveda takoj postavi.

In potem prvi odletijo in panika in potem med ostalimi tudi mi: Erzo, Dragan, jaz, Štus, Mega in Dule. 

Nekaj časa rabim, da se navadim Mentorja3 in se spajsam nad greben in potem kar počasi in delovno do Zmajarske. In še naprej mimo Skreta (blizu skupaj s Štusem) do Čavna . Tu vidim, da so nekateri predhodniki naprej kar nizki in raje obrnem.

Z bistveno manj dela lepo nad grebenom nazaj do starta in potem še enkrat (nižje ob grebenu) spet delovno do Zmajarske (zadnji del je večino časa pod mano Zeno, ki ga Erzo poskuša dokaj neuspešno spraviti nad mene). Na Zmajarski obrnem, medtem ko Erzo odcuri naprej proti Skretu.

Spet nazaj do starta in nizek naprej na Danijela, pa tu kar dela, tako da se kmalu spajsam nad vrh. Dragan se od tu visok (sicer sva se kar nekajkrat že prej srečala) pelje nazaj na Lijak. Tukaj pa so tudi Mega, pa Štus, pa na koncu pride še Erzo, ki potegne naprej proti Škabrijelu. 

Sam sem se že hotel odpeljati na pristanek (ko mi neha šteti km…), pa se odločim, da bom poskušal nabrati 2h in se vrnem nazaj pod Lijak, kjer drajsam nad steno in nabiram minute. Pridruži se mi še Štus z istim ciljem 2h. Vidim Mega, da se zapelje na pristanek.

Nekaj minut kasneje se tudi meni napolnijo 2h in se odpeljem pristat.

Malo za mano tudi Luka napolni 2h.

Dragan je tudi že na tleh.

Erzo pa se je seveda odpeljal čim dlje stran proti NG, da bo več km.

Na klopi pred bifejem pa zmrzuje Dule, ki ga je težava s sedežem že kmalu po startu prizemljila.

Potem pa družno v Vipavo v Famo, da se pogrejemo ob čajčku, kuhančku in pivu (enim se ni treba greti). Štusu je bilo letenje v skladu spričakovanji, medtem ko sem jaz pričakoval dosti manj…

Še vizualizacija naših letov:

Danes je tudi treba nekam odletet in glede na napovedano močno burjo se mi zdi, da bo na Zavrhu mogoče celo kaj jadranja. Erzo je mnenja, da bo vetra preveč za leteti (»Aladin kaže na robu modrega in v zelenem – že poznamo, ko smo zastonj hodili na start…«) in bi raje šel kasneje na Slevico. Velkavrh pa je seveda za in tudi Mega potrdi. 

Ob 13h na Šodru prestopim k Megu, pri Škorpijonu (kjer ne piha nič) pobereva Milana in gor.

Na startu le rahla sapica občasno gor po hribu. Megu se v takem ne da postavljati, midva z Milanom takoj razpakirava, da se vsaj dol zabriševa. Jaz sem preklopil na zimsko varianto (Mentor3 namesto Mentor5) in Mega mi postavi padalo, medtem ko se štimam v zic. 

Počakam, da vsaj malo pihne gor in potegnem naprej. Mentor 3 gre le počasi gor in na robu se še malo preveč obiram, saj ga le medlo čutim. Stopim čez rob in me spusti, da podrajsam po tleh (se že vidim sedečega v šavju, kot Erzo zadnjič…). Padalo pa leti naprej in me dvigne, pa še enkrat podrajsam po šavju, da sem končno v zraku. Ker pa mi je sedež zabilo za rit, visim samo v nožnih gurtnah in se nikakor ne morem zbasati nazaj v zic. Gre samo dol, tako da se ne trudim preveč in se samo zapeljem do Škorpijona.

Milan pristane takoj za mano.

Mega je kmalu pri naju. Milan naprej proti Horjulu, kjer je že zmenjen z Erzom za Slevico, midva zMegom pa na Šodr in razlaz.

Ko sem doma, pa tudi Slevičarja odletita svoje.

Čeprav sem bil včeraj po 24h prekladanja po avionih pošteno zmatran, se zvečer prijavim Erzu za današnjo akcijo, saj je abstinenčna kriza na višku. 

Erzo zjutraj objavi zbor ob 10.45.

Erzo in Dule že predčasno v drugačnih kombinacijah zbezljata proti Lijaku, jaz pa na Železniški poberem Ukija in Mirka in na Unc. Preložimo se k Megu in od zadaj čez Kalce čim hitreje na Kovk, ki se nam zdi bolj obetaven.

Na štartu (kljub poštenemu mrazu in močni pokritosti, inverziji na 500 in drugi zelo močni inverziji na 1200) večina SLO padalcev, pa še nekaj inozemcev, da osamljenih zmajarjev sploh ne omenjam.

Erzo ravno štartuje, Dule se pripravlja, pa tudi Jean je že raztegnjen. Nekako si v gužvi zagotovim nekaj m2, postavim in v luft.

V desno takoj dviguje in sem hitro na 1000 nad grebenom. Dinamika lepo drži in do Hublja lahko pelješ skoraj brez rok (mraz pošteno grize). Na Hublju pa se začne guncanje in zgubljanje višine. Ker jih je naprej proti Predmeji nekaj že zelo nizkih pod grebenom, obrnem malo pred Otlico in nazaj. Na Hublju sem spet nad grebenom in spet skoraj brezročno do starta.

Tu še enkrat obrnem in ponovim vajo do Hublja, potem pa nazaj na start, naberem do 1050 in čez proti Nanosu.

Pridem pod Plazom, malo poskušam kaj nabrati, pa se čez nekaj minut neuspešnega drajsanja zapeljem naprej in čez AC nekje do strelišča (na moj standarden travnik).

Ko začnem pospravljati, je Mirko že na tleh na uradnem.

Mega javi, da je toplandal.

Tudi Erzo je že pred časom scuril, ker je rinil predaleč proti Predmeji.

Duletu je bilo tudi zadosti mraza in se je zapeljal dol.

Jean pa potegne po Nanosu še naprej od Podnanosa skoraj do Lozic.

Uki je še v zraku in  obljubi, da pride k meni do strelišča, pa pristane v Vipavi pri Fami do kamor prištopam.

Zraven Ukija pospravlja tudi Milan ?!!…

Na Placu z Ukijem in Milanom počakamo Mega in Mirka. Kmalu se pridruži še Domen, ki pove, da je šel gor po svoj avto skupaj z Erzom, ki pa je šel še na drugi let… 

Še vizualizacija naših letov:

Ker je bil tak idealen SV na Ženčku, se zapeljem še v Dolenji Logatec.

Z nabranim padalom na vrh griča, kjer pa piha močneje kot na Ženčku V – in to z leve SZ !? Ker pa na tisto stran meni ni užitno, samo nazaj dol v LCja in v Borovnico.

Med potjo se slišiva z Erzom, ki najprej navija za Gozd (ideja Vidica), ker pa jaz navijam za Zavrh, Milan pa tudi, smo hitro zmenjeni za 13h Šodru.

Na pristanku pri Škorpijonu nobenega vetra. Sedaj pa na popravca na Dol.

Nad Dolom parkiram na kolovozu in z nabranim Rookom na vrh travnika. In spet malo piha dol !? Postavim in čakam (ne mislim še enkrat laufati dol z vetrom v hrbet) in opazujem dim iz bajte nad progo.

Končno spremeni smer in takrat tudi po pobočju rahlo pihne gor. Potegnem in sem v luftu in z lepo višino priletim na spodnji del travnika in z zaključno vijugo pristanem na njegovem skrajnem levem koncu ob glavni cesti.

Naberem in gor do LCja, kjer pospravim robo.

Ob 13h je na Šodru prvi Dragan, ki si je premislil glede Gozda. Čez nekaj minut oba k Erzu in do Škorpijona, kjer se naloži še Milan.

Zgoraj v vasi nobenega vetra in tudi med potjo ne. Na startu (pre)šibek SV (pa hladnooooo). Takoj postavimo.

Erzo potegne in po obratu stopi v zrak … in se s padalom sesede 10m niže v šavje ! Milan mu pomaga rešiti padalo iz šavja, medtem se pripravim jaz. Poskušam hrbtno, pa mi je premalo vetra (da se ne zvalim še jaz nazaj po pobočju). Dragan mi potegne padalo nazaj na griček zadaj in potem potegnem in ga imam v prvo lepo nad sabo in  odletim.

Takoj grem na levo k Trebelniku, pa najdem le neko nulco, v naslednji kotanji pa je že bolje. Medtem starta tudi Erzo, ki malo nabira okoli starta, potem okoli mene in gre naprej proti Bistri. Tudi Milan je že na Trebelniku, ko se Dragan še vedno matra v švoh vetru na startu.

Nabiram nad Dolom in počasi prilezem do 1100, potem naprej za Erzom. Lepo drži tudi pred grebenom. Na Javorču sem kakšnih 200m višji kot Erzo (ki je daleč zunaj) in se samo zapeljem naprej v smeri Ligojne. Pri odcepu v Podlipsko sem že nizek, pa vendar dovolj za čez daljnovode in na pristanek ob kamnolomu pred Razorsko.

Med pospravljanjem se javi Milan z Barja.

Erzo še v zraku. Kmalu dobim štop, ki me dostavi na Šodr. Erzo pristane skoraj na istem mestu kot jaz.

Na Verdu poberem Milana in po Erza. Ko se peljemo proti Vrhniki, je Dragan v zaključnem glajdu nad BJjem.

Zapeljem ju v Borovnico do Milanovega avta (nadaljujeta z reševanjem Erzovega avta z Zavrha), jaz pa nazaj po Dragana pod Hribi SV. Na Šodr po njegov avto in na segrevanje (čaj/kuhanček) v CH, kjer pa večino časa rešujemo problem Milanovih izgubljenih ključev, saj je medtem že prišel do doma, pa ne more naprej v svoj ljubi domek…

Še vizualizacija letov

Slišiva se z Erzom, ki ravno odhaja iz pisarne na Hribe, da odkljuka dnevno nujo…

Skoraj hkrati prideva na Hribe. Z robo gre celo malo nad SV start, pod daljnovod in pomagam mu postaviti. Lepo odleti.

Grem po njega dol in nazaj gor do LCja. Vztraja, naj grem še jaz (»…sigurno na svojega najdaljšega danes…«). Ne da se mi spet odpirati padala, pa mi vztrajno ponuja svoj komplet (Triton 2 in projektni sedež). Na koncu se vdam in gor na travnik.

Vetra je manj kot prej, vendar gre Triton lepo gor in tudi odletim baje »najlepše kot sem kdajkoli na tako položnem startu«.

Erzo me pobere z avtom in gor. In zdaj hoče še enkrat.

 

In potem še tretjič.

In sedaj je že mrak, ampak on bi še enkrat.

V temi ga poberem in zapeljem gor in ker hoče še enkrat v popolni temi, mi pomagam še zadnjič razgrniti in se poslovim (da ne bo še šestič…).