Spet ta V. In ker bo na J polobli SLO močan, zjutraj razmišljam predvsem o Gorenjski. Jože se je že odločil za kasnejši Zavrh, Erzo pa bi tudi šel kasneje … nekam. In tako predolgo odlašam z odhodom, da začnejo Karavanke že pošteno kuhati in pokrivati (po napovedi danes ne bo nobenega dežja…).

Ko se že odpeljem proti S, je nad Krvavcem na radarski že ena temno rdeča celica in malo kasneje pokliče Planinšek, da je zbežal pristat v Kamnik. Obrnem in na Vrhniko. Malo pred 15h je tam že Poje, Erzo malo kasneje in z njim gor.

Na startu piha malo, skoraj nič. Takoj postavimo in v luft: Jože, Erzo in jaz. Oba nabirata na pomolu še levo od antene; Jože že visoko, Erzo nižji stoji skoraj na mestu. Grem k njima, pa nikakor ne morem kaj prida pobrati, čeprav kar drži. Potem se odpeljem nazaj mimo starta in najprej zgubljam, pri Velikem Trebelniku pa le najdem dviganje in kmalu pririnem do 1400. Potem pa kar nek rodeo in kaj dosti više kar ne morem pobrati (naprej gre komaj kaj, 5-10, nazaj (sicer 50) pa si s to višino še ne upam in tako se z nekaj več kot 1500 spet zapeljem ven nad Barje in z bogato višino v Podlipsko.

Zoranov let

Jože je pristal skoraj v Hotedršici.

Pojetov let

Ko prištopam do Vrhnike in pridem na Šodr, izstopi Jože hkrati iz svojega štopa. Jože zapelje gor po Erzov avto, ne da bi vedela za telefon, ki ga je Erzo pozabil na startu. Dostavim ga na Šodr in čao…

Ko pristane Erzo v Vipavski

Erzov let

počasi pride preko posrednikov info o pozabljenem telefonu do mene, vendar je že prepozno za kakšno kombinatoriko in si na koncu pomaga sam…

Danes je v planu izlet na Menino.

Najprej na kratek sprehod na položen Goli vrh kjer so prekrasni razgledi na vse strani (šoštanjski dimnik v daljavi kaže kar nekaj laminarnega SV, saj je dim/para enakomerno položena).

Potem nazaj do avta in na ta res prekrasen start na skoraj 1400m, na katerem sem bil že 2x na ogledih: enkrat z vetrom v hrbet, drugič v dežju…

Danes piha idealno (čeprav je napovedanega kar nekaj V čez SLO).

Postavim I.klaso in se hitro pripravim.

Lepo startam in se zapeljem v levo ob pobočju. Kar lepo drži.

 

Na robu pred kočo na Menini dobim lep steber čez 1600 in potem še malo nazaj proti startu, pa me samo spušča. Ko spet pridem sem na rob, le vrtim neko nulo in stebra ne najdem več. Zato se odpeljem ven proti Goltem in nad Podhomom res dobim močan steber do 1500, više pa začne pošteno razmetavati in padem ven (Rakun in Halilović sta bila približno v tem času 500m nekje nad mano proti Lepenatki in dogajanje na tem področju je bilo označeno kot »skeri muvi«…).

Malo še iščem in se potem iznad Savinje s 50+ odpeljem nad reko gor z dolincem do Radmirja.

Zoranov let

Nekaj letenja sem pa le ujel…

Ker sem danes popoldne letalno omejen, zjutraj razmišljam o novem startu na Javornikih. Čeprav je tudi danes bolj V (kot za tam idealen SV), bi ga vseeno rad čem prej odletel. Pokličem Jeana za suport in logistiko in sva zmenjena.

Poberem ga na Uncu in čez Dolenje jezero gor. Na start in takoj priprava Rooka, ki zahteva kar nekaj razpletanja in previdnega polaganja čez štrclje porezanega grmovja. Danes vseeno piha bolje kot zadnjič, saj občasno kar lepo pihne direkt gor po polici, včasih pa tudi rahlo z leve.

Prvi poteg kljub temu ustavijo za roglje zataknjeni štrikci. Drugi je bolj uspešen, vendar ima padalo konkretno kravato, zato prekinem. Spet postavljanje. Potem še en neuspešen dvig na šavje.

Naslednji dvig je končno uspešen, stabiliziram padalo in stopim čez rob. Brez Jeanove pomoči bi težko uspel (dokler ne bo površina res očiščena teh štrcljev, je praktično nemogoče startati brez pomoči nekoga…).

Ko sem v zraku, me kar konkretno vleče v levo. To najprej pripišem V, potem vidim, da je v štrikce leve komande in D linije zataknjena palčka. Skoraj do polovice moram potegniti desno komando, da kompenziram. Čeprav mi na začetku in enkrat zunaj nad poljem tudi malo zapiska, se samo odpeljem ven, dokler gre. In tako zabremzan gre do Dolenje vasi.

Zoranov let

Drugi let s tega novega starta !!!!

Ko pospravim, je Jean že pri meni in zapeljem ga na Slivnico. Piha z leve, tako da takoj na V rob.

Po startu se samo zapelje v dolino… Poberem ga pri britofu in dostavim na Unc (bo šel poskusit še na Grmado…)

Popoldne sem v Laškem in tu je nad Spodnjo Rečico še ena bela pika: Slivno, Slugov »privatni« start pod Maličem, ki ga uporablja za treninge.

Hitro sem na travnikih nad vasjo Slivno, ki so pravkar pokošeni in seno še v redih. Ampak pobočje je že večinoma v senci in zrak se žal konkretno zliva dol. Čakam in občasno je res nulca.

Postavim in čakam, da pihanje v tilnik zamenja nulca. Potegnem in kar nekaj odlaufam po bregu dol, da speljem.

Zlivajoči zrak me sprva tlači dol nizko nad pobočjem, potem me le nekaj dvigne in se odpeljem ven nad dolino, kjer pa kar lepo drži.

Zoranov let

Jože zjutraj pokliče za Ivanščico, ker bo tam baje manj SV vetra. Ampak jaz vidim na Aladinu zeleno čez ves spodnji in V del SLO in tudi tam in nisem preveč prepričan in ker tudi sicer nimam časa do poznih ur (torej problem, če bi se morebiti zares dobro letelo, da logistike sploh ne omenjam, saj je akcija brez šoferja,…) in … se odpovem udeležbi.

Potem spet malo cincam kam in se odločim za najbolj varno bližnjo izbiro: Gozd.

Ko se okoli 12h odpeljem iz LJU, je po Gorenjski še krasen sonček z idiličnimi bazicami in 4,5/7 J na Gozdu.

Ko pridem do Golnika, vse že precej pokrito. Zato se za intermezzo na hitro odločim za mojo belo piko Zalog3 (na katero me je zadnjič opomnila Jožetova akcija) in sem že tam.

S projektno robo (Rook+tangice) na vrh travnatega pobočja, počakam da pihne lepo gor (v glavnem piha bolj z leve – V) in lepo speljem … in po lepem in rahlo nemirnem glajdu … pristanem.

Zoranov let

Novnov 🙂 .

Ko pridem gor do avta, še bolj pokrito. In ker je tu še ena bela pika Zalog2 (na katerem smo pred dolgimi časi kot prvi stali z Erzom in Deluxom – in je le Delux potegnil in naredil novnovnov-ega), se zapeljem gor še do konca vasi.

In pešaka gor po strmem travniku do gozdne meje (naprej gor, kar nekaj više je na vrhu naslednjega travnika start Zalog, ki sva ga z Erzom naredila kot »bolj naravni start«).

Ko stojim v vročini v lastnem soku tu na vrhu (na poti po strmini je seveda prbijalo sonce) in piha večinoma z leve, gledam hiše spodaj, pa smreke in ostalo drevje, ki je na liniji leta ob morebitnih sunkih z leve,… mi tega ni treba. In grem po strmem travniku nekaj niže levo in tam postavim padalo, saj tam pa vidim odprtino v drevesni meji vse do travnikov spodaj.

Počakam, da pihne gor in potegnem in v rahlem slalomu med drevesi odpeljem na plano in čez nekaj travnikov.

Zoranov let

Novnov.

Za gor po avto me naloži mimovozeči traktor…

Sedaj pa ni več nobene bele pike v bližnji okolici in treba je na Gozd.

Na pristanku naložim Grega (Malenška), ki je pravkar scuril in še dva in gor.

Na startu nič vetra in vse (vedno bolj) pokrito. Pridružimo se dvema čakajočima in ob prekladanju pravkar pripeljanih tramov malo pomodrujemo z Juretom. Počasi nakaplja še nekaj optimistov, med njimi pa tudi Bajtov Žiga.

Končno začne malo pihati in z Gregom začneva postavljati. Pa začne od zadaj prihajati temina iznad Tolstega, ki mi je odličen izgovor, da bi pospravil nazaj, saj nimam nobene prave motivacije za letenje (prejšnja novnova sta me v bistvu kar potešila…).

Grega odleti in čeprav se vidi da je V res močan, kmalu pobere. Naslednjemu za njim pri startu V zaklofa padalo, ko je že v zraku in zaruži v šavje spodaj. Potem odleti Žiga, ki tudi pobere. In tako je pač treba iti in sem jaz naslednji.

Na V rob se pregrizem skozi guncanje V in potem tu najdem lepo dviganje do 1300. Naprej na Tolstega, kjer zgubim, pa spet naberem… In tako drajsam tu naokoli brez prevelike želje, da bi šel v višave, kjer je od Tolstega proti Storžiču vse temno (čeprav danes po napovedi ni za pričakovati dežja…). Edini cilj mi je nadrajsati uro in ko se ta približuje, se odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Žal sem prehitro na tleh in nisem izpolnil cilja, saj mi manjkata slabi 2 minuti… 🙂

Danes napovedanega veliko JZ in Jože je že včeraj navijal za pozni Gozd (do 14h ima obveznosti). Vseeno niham med Vipavsko in Gorenjsko, pa se dopoldne kmalu pokaže, da bo Primorska najbrž res premočna (?). Torej na Gozd. Ker so pa dopoldan registrirane tam same curaže, se kar ne morem odpraviti. Na koncu se dogovorim z Jožetom, da ga počakam.

Jože pa si, dopoldan, še pred šihtom, medtem že zagotovi svojo serijo med Jančami in nesojenim B&D servisom Grosuplje…

Jožetova zagotovljena serija

Malo pred 14h pri Hoferju pri Žalah k njemu in gasa na Gozd.

Na startu najprej sama kramljava z Juretom in Primožem, saj na momente prbije veter prav nečloveško. Potem počasi prihajajo tudi drugi optimisti. Potem pride cel kombi Mojca&Damjan–ovih (saj je na Štajerskem neužitno), situacija pa se nič kaj ne umirja. Vmes kliče Jean, ki se odloča med tadnemom z Ano na Gozdu ali na Petru – in se odloči za Petra. In potem pride še polovica Gorenjske, ki računa na lep večerni let…

Po skoraj dveh urah čakanja Jože najde belo piko Zalog3 in se odloči za intermezzo tega parawaitinga. Robo pustiva na štaru in hitro dol in v Zalog. Žal pa sam nimam projektne robe s sabo, tako da lahko samo nevoščljivo pomagam Jožetu pri startu.

Jožetov intermezzo

Ko sva spet nazaj gor, pa že množica v zraku in panika na startu in že zamujava. Hitro se pripraviva in malo pred 18h končno v luft.

Komaj se izogibam gužvi okoli starta, potem grem bolj ven in naberem v dveh fazah do 1800 in se samo peljem mimo Storžiča (nekateri so dosti nižji, nekateri pa tudi dosti višji…) do Potoške in še malo naprej. Nekaj jih je že obrnilo, sam pa obrnem že skoraj nad Kokro na 1900, ko obrne tudi Damjan (če grem še naprej, res ne bo več povratka).

Nazaj gre sprva lepo in se peljem(o) kar precej zunaj proti temini, ki se bliža z zahoda, potem gre zaradi močnega Z vedno počasneje. Nekateri vlečejo ušesa in vozijo direkt v smeri pristanka (=bežijo dol). Mene pa kar drži in gre tudi gor (seveda, saj je močan JZ po vseh višinah). Čeprav se mi ne zdi še nič kritično, pa se vseeno vprašam, če mogoče črnina proti kateri grem(o), mogoče ne zauga gor (česa jaz ne vem?) in prevlada čredni nagon in tudi jaz potegnem ušesa in potem je cilj samo še priti dol.

To pa ni tako lahko, saj mi gre tudi z ušesi občasno gor. Pridem skoraj nad start s 1400, pa mi začne kazati Naviter -3. Ko mi pokaže -10, neham riniti proti pristanku in se odpeljem bočno ven in … pristanem v Zalogu. Za moj okus je v zadnjem delu bilo res malo preveč vetra…

Zoranov let

Jože pa medtem veselo drajsa sem in tja med Potoško in Kriško (tja 2200, nazaj 2000, tja 1900, nazaj 1700…).

Ko se pospravljen ustavim ob cesti, pripelje mimo Miha Kavčič in se ponudi, da me zapelje na pristanek… Od tam pa še gor po Jožetov avto. Z Jožetom se uskladiva, da gre proti Z dokler gre, saj je medtem že poklical Jean za pomoč, ker po uspešnem tandemu s Petra do Potoške vseeno ni uspel pririniti nazaj pod Petra.

Jeanov tandem z Ano

In Jožetu gre… seveda kam drugam, kot na Brezje.

Jožetov let

Najprej poberem njega, potem pa še Ano in Jeana dostavimo do avta. Ker je ura že več kot 21h, ostane samo še problem zaprte rampe na Hoferjevem parkingu…

Še vizualizacija naših letov

Pero povabi na Sv. Perota in ker imava z Ano v planu šoping po severnem delu Ljubljane nama ni težko podaljšati na gorenjsko. Jože in Zoran sta dogovorjena že prej in čakata na Gozdu. Vetra je veliko, tudi na Perotu, pravi Kocjan. In čakamo. Medtem ko hodiva gor javi še slabo novico, da je spet potegnil vzhodnik. Pa vseeno prideva do vrha in se malo gledamo z ostalimi, pihne tudi od zadaj, nato pa čez nekaj časa pritegne JZ in to kar močan. Midva se vpneva in čakava na dober interval in speljeva. Vse leti v luft, proti KG je že dež. Pustiva se odpihniti proti Kriški in upava, da bo za nazaj dež že ponehal ali šel mimo. Celi 2 uri brez vrtenja, dolgo sem se spravljal probat te pogoje tudi na gorenjskem. Za nazaj se mi zdi da je vetra še več in gre z odprtimi trimi komaj naprej. Na Kriški potoneva in ko prideva do vzletišča na Dobrči nama piha že stran s hriba. Pristaneva med jeleni in srnami nad Brezjem. Tudi Jože podaljša na Brezje, kjer naju / nas pobere Zoran in dostavi do avtomobila. Končno gorenjska na JZ. Lepa panorama. Vetra bi lahko bilo manj.

Slike:

Danes najprej močan SV, ki bo čez dan slabil in obrnil na JV. Ker me je včeraj zdražil cerkniški podmladek z deli na pripravi novega starta na Javornikih, dam danes pobudo, da z deli nadaljujemo. Jean je takoj za in obvesti mladino (ki potrdi akcijo), drugih interesentov pa ni.

Jeana z grabljami (in padalom) snamem na Uncu in v Dolenjo vas. Pri gasilskem domu počakava Boštjana, ki prisede s svojim orodjem in še Martina s svojo boljšo polovico, ki zapelje pred nami gor, mi pa v prahu za njima. Najprej parkiramo na cesti, potem potegnem z LCjem po kolovozu tik nad lokacijo (saj za to pa je, a ne) in z orodjem (in midva z Jeanom tudi s padali) na start. Res so včeraj naredili veliko dela in meni start deluje že povsem uporaben (res da ni ravno šolski…).

Ob prihodu pihne z močnimi sunki SV direkt gor (Slivnica je že padla z 11 na 9,5 V), da drevesa kar pošteno zašumijo. Ampak saj smo prišli delat. In se lotimo skal, ki malo kvarijo idealno klančino (detajlno poročilo o projektu bo baje podal podmladek…).

Po napornem delu in nekaj pretečenega časa, se sunki SVja počasi umirjajo (Slivnica 8,5 V), zato pa pihne vedno bolj s strani (tisti JV…). Mladina ima obveznosti in bi počasi za danes zaključila, midva pa nervozna, saj bi odletela, pogoji pa skoraj nikakvi. Jean kljub temu začne postavljati, jaz pa tudi malo razpakiram in prižgem instrumente (za dve padali itak ni prostora). Jean nekajkrat poskusi, pa mu še nepotrgane koreninice in ostalo smetje (da o slabem vetru sploh ne govorim) prepreči dvig kljub naši pomoči. Nenapovedano se v inšpekcijo pojavi še Emil. Končno pihne spet nekaj SV, da ga le uspe dvigniti in s precej slabo napihnjenim odleti. JV z desne ga samo splakne po pobočju v globino. Vedno nižji se bori proti vetru na desno, potem se ekspresno z vetrom odpelje na levo in potem še malo lovi balončke spodaj nad ravnico pri Karlovici, preden sede na tla.

Po videnem pospravim robo, saj sva z Emilom že dogovorjena, da gremo na Grmado.

Pri Balah že čaka Poje, Še Emil pride in vsi v LCja in gor.

Na startu malo JV vetra. Takoj postavimo in v luft: Emil, Jože, Jean in jaz. Na desno v curaži nad griček nad Planino, kjer Jože počasi nabira. Jean od tod zacuri takoj na travnik nad cesto pri pristanku.

Jaz po nekaj neuspešnega vrtenja nekih nulc kakšno minuto za njim na uradnega.

Zoranov let

Emil pa vrti nad poljem in leze počasi gor… Jean bi šel ekspresno na Slivnico (tam je baje lep JV), jaz pospravljam. Pa se že oglasi še Jože izpod vasi.

Jožetov let

Torej na Slivnico. LC bo počakal na Grmadi, mi pa vsak peljemo en avto (jaz Emilovega, saj je Emil že nekje pri Podskrajniku) na Pumpo. Z Jožetovim (jaz se javim za šoferja) na vrh, kjer že čaka Boštjan na uporaben veter (čeprav je že bil JZ, sedaj spet piha SV…) Jean na V start in v luft in kmalu lepo nabere). Jože najprej čaka na glavnem pa se potem prestavi na V in v neugodnih razmerah (večinoma z leve) atraktivno odleti in scuri na Pumpo.

Jožetov let

Ko pridem dol, se Jean javi z Dolenjega jezera, kjer je pristal.

Ko sem pri njem, pa tudi Emil pristane pri Pumpi.

Emilov let

Jean pa me zapelje na Grmado po LCja…