Nadaljujem z obiranjem krtin v domači bližnji okolici. Malo naprej kot včeraj, v smeri Sadinje vasi, je tale idiličen griček pod kamnolomom.

Našemim se z opremo spodaj in z nabranim Rookom na vrh. Čeprav je zelo malo vetra, ta piha delno od zadaj v hrbet oziroma s strani (V, SV). Ker tudi griček ni preveč strm, čakam na brezveterje.

Ko zalaufam prvič, me sicer odlepi od tal, vendar sem tako nizko nad tlemi, da zabremzam pred droti pastirja, čez katerega mi ne bo šlo…

Drugo brezveterje mi je naklonjeno in me (levo od jablan prejšnje smeri) dvigne lepo nad drote pastirja, da se zapeljem na ravnino spodaj, kjer se z zavojem v desno izognem trofazni, ki poteka počez preko travnika.

Zoranov skokec

Danes spet krasen (kar se vremena tiče…) dan z malo V, SV vetra. In grem najprej na mojo včerajšnjo krtino v skriti dolinici vaditi dvigovanje padala in poskus starta na položnem travniku v brezveterju. Iz naftalina sem vzel tudi mojega odsluženega U-Turna, da vidim, kako ga danes doživljam…

Nekaj poskusov z njim. In potem še nekaj poskusov z Rookom…

Zoranova rekreacijska vadba skokcev

Potem pa še malo naokoli (vse striktno znotraj občinske meje, da ne bo kakšnih kršitev odredb J …). Najdem še tole položno travnato pobočje malo za vasjo.

Kar malo čakam na startu pripravljen, saj termika vleče malo z ene, malo z druge strani.

Z rahlim veterčkom v hrbet lepo startam (je predhodna vaja dala kaj rezultatov?), pa me samo spusti dol, čeprav sem pričakoval, da bom zapeljal daleč čez cesto na travnik na drugi strani…

Pa še en novnovnov

Spet nekaj slabih dni v vsakem smislu (vreme, veter, Corona virus, odredbe…).

Danes spet sonce in v LJU zmerno SV vetra. Ker imamo državljani v smislu preventive dovoljeno gibanje le znotraj občine bivališča, iščem (v skladu z odredbo) nove lokalne travnike, kjer bi se lahko rekreiral (= vsaj dvignil padalo).

V tej skriti dolinici za Podmolnikom je tale danes prvi.

Zoranov prvi skokec

Potem se prestavim čez grič v Podmolniški graben, kjer je ta čudovit travnati griček, ki je postrižen kot golfplac (žal zelo položen in kratek, pravi šolski teren). Lastnik razume mojo stisko in mi z nasmehom dovoli dvigovati padalo, saj konjev še ni na pašniku.

Nekajkrat se poskusim odlepiti od tal, pa mi uspe le dvakrat na kratko.

Zoranovi drugi skokci

Potem pa pride mimoidoče dekle, ki mi ogorčeno svetuje, naj grem raje peš na sprehod, saj je to kar počenjam adrenalinski šport in se mi »lahko kaj zgodi in v sedanjih časih ne smemo obremenjevati zdravstvenega sistema«. Vprašam jo, kako se mi lahko tu, na položnem in gladkem travniku, v tem skoraj brezveterju, kaj zgodi, ko se še od tal zares odlepiti ne morem, pa mi zagrozi s policijo. Prav takrat po bližnjem kolovozu oddivja mladenič na kroski, ki pa nikogar ne moti…

Erzo danes navija za Malič glede na obrat v JV veter tekom dneva (dopoldne je še nek SV, V).

Sva vsak s svojim avtom in se ustaviva med potjo tukaj, kjer piha lepo po hribčku gor JZ (?). Erzo že postavlja, ko se jaz šele pripeljem.

Potegne in lepo odleti čez stopničko v dolinico spodaj.

Potem pa jaz začnem opletati s svojim Rookom in nikakor ne morem speljati s položnega travnika na vrhu čez stopničko v zrak. Enkrat mi skoraj uspe, pa hitro sedem na sveže preorano pobočje spodaj. Potem se prestavim na desno pod polico in tu mi le uspe speljati.

Zoranov skokec

Ker je ura že primerna, pozabiva na projekte in se usmeriva naprej proti Celju. Erzov avto pustiva blizu AC izvoza na Lopati ob športnem letališču. In z LCjem v Laško in na Malič.

Nekaj jih je že v zraku, Rajhov Klemen pa se pravkar pripravlja za odlet. Od vse te k(o)ronske psihoze mi sprva sploh ni za v zrak, potem pa me idealen veter po pobočju gor in lepo pobiranje predhodnikov le premamita.

Štartam hrbtno in me sprva lepo dvigne. Erzo takoj za mano. Potem zgubim lepo dviganje in že žalostno zacurim. Vidim Klemna, ki vrti nekje nad dolino nad Spodnjo Rečico in se zapeljem tja. 

Dobim lep steber, s katerim se spravim skoraj do 1800. Erzo je že precej višji in se zapelje proti V (stik z njim je izgubljen, saj mu je postaja že crknila).

Jaz pa nazaj čez hrib proti Celju. Visoko mimo Celja do AC, kjer sem še skoraj na 1000. Čeprav tu dobim neko rahlo dviganje, v glavi vidim le avto spodaj in temu primerno so moje odločitve… Malo še bluzim sem in tja in potem pristanem pri avtu.

Erzov let

Sledim ostalim po LiveTrackingu in se dolgočasim naslednji 2 uri. Ko Erzo pride v »zaključno fazo«  dokaj nizek v bližino avta, prestavim avto (žal se tega nisem spomnil prej in potem čas izkoristil za kakšne svoje projekte…) in mu dam vedeti, da sem že jaz rešil logistiko. To ga spodbudi, da pravkar nabrano višino usmeri v podaljšanje leta do Polzele.

Erzov let

Tam ga poberem in nazaj.

Vmes se v popoldanskem soncu ustaviva še na temle projektu,

kjer prvi »preizkusim« Erzove tangice in Tritona.

Zoranov let

Potem pa še Erzo.

Erzov let

Erzo navija še za en start in zapeljeva še na Lahovno, kjer Erzo z divjim laufanjem po dokaj položnem pobočju premaga hrbtni veter (V), ki ga imava na startu.

Jaz pa vetru od zadaj po nekaj neuspešnih poskusih nisem kos in zaključiva.

V temi še na Malič po LCja in domov.

Potem pa zvečer in v nedeljo berem na FB mnenja o današnjem množičnem letenju po SLO.

https://www.facebook.com/groups/166364000074718/permalink/3066014603442962/

In neverjetno je, kako hitro se ta mnenja sprevržejo na povsem druge teme, ki nimajo s trenutno situacijo nobene zveze. Nekateri, še včeraj (in nasploh) zagovorniki naše različnosti, bi danes že vpeljali ne vem kakšne omejitve in kriterije (ki nimajo nobene zveze s trenutno virusno situacijo), po katerih bi omejevali in izločali druge. Kaj je prav in kaj ne in kaj bi moralo biti komu všeč in kaj mu ne sme biti…. Nekateri bi omejili lete, ki se jih sme objavljati, na 2 ali 3 km, drugi pa raje na 1km (a se mogoče bojijo, da bo kakšen njihov izločen 🙂 ) saj je jasno, da so ti kratki leti s krtin krivi za trenutno situacijo in letalske nesreče in sploh vse zlo tega sveta… Prav nihče pa ni pomislil, da bi lete mogoče omejil navzgor :-), npr. na 22 ali 33 km saj, če se prav spomnimo, večino padalskih nesreč zabeležimo pri XC preletih daljših od 22 ali 33 km 🙂 🙂 …

Po nekaj dnevih slabega vremena, z občasnim sneženjem in močnim vetrom, danes sicer malo bolje, pa še vedno napovedanega veliko vetra.

Vendar pa jutranje poročilo s terena (Erzo) pravi, da napovedanega vetra praktično ni. In se hitro odpravim v bližnjo okolico malo potešiti abstinenčno krizo (te lokacije sem sicer šparal za čase, če bo zaradi koronskih ukrepov gibanje omejeno le na matično občino 🙂 …).

Prva lokacija je griček nad glavno promenado sprehajalcev iz Štepanjskega naselja, zato se izogibam kar nekaj mimoidočim, ko nesem padalo na vrh grička (kjer pa na srečo ni nobenega kibica).

Vetrčka praktično nič, piha pa pravilno gor.

Postavim, hrbtno dvignem in se v loku zapeljem na spodnji del travnika, saj je naprej že parking in stolpnica, kjer ne vidim nobene možnosti pristanka.

Zoranov let

Sedaj v smeri Sostrega in Sadinje vasi, kjer je na desni lep, gozdnat grič Marenček. Ker naj bi pihal še SV, najprej na to travnato strmino na S strani hriba.

Pa mi piha z desne in za vrat (po hribu dol). Nekajkrat poskusim dvigniti, pa mi ne uspe odleteti.

Potem razgrnem na bolj položnem malo niže v smeri proti V.

In ko pihne, lepo hrbtno dvignem in se zapeljem na ravnino na dnu pobočja.

Zoranov let