Erzo in Uki se organizirata za Ravno goro. Sam se usklajujem z Megom in Igorjem, pa Mega nepričakovano skensla in z Igorjem se sama odpeljeva na Štajersko (tam je napovedanih najmanj ploh in neviht). Ideja je bila sicer Mrzlica, pa se Igor uskladi s Planinškom za Sv.planino (boljše izhodišče – danes se bo letelo dlje – do Donačke in naprej).

Tako se dobimo ob propadajočih termah v Medijskih in v Zagorje na pristanek pod letališčem pri fuzbal placu. Z Igorjem se naloživa k Janezu in vija-vaja gor na vršne travnike. Še pešaka na start kjer piha idealno 3-4/5-6.

Takoj postavimo (na J čez dolino Save že rastejo karfijole, nad nami pa komaj kaj belega v modrini). V luft Janez, pa jaz in Igor.

Janez poskuša malo na levi, pa gre potem na desno, kamor mu jaz takoj sledim. Razen malo guncanja ne dobim nič in se že peljem (curim) na sprednji greben. Janez poskuša še enkrat proti koči, potem ga zgubim, saj samo še curim in se rešujem. Igor pa podobno malo za mano.

Na zadnjem gričku pred fuzbal placom se že pripravljam na pristanek. Pa le malo zapiska in zavrtim in začem drajsati in vrteti – Igor pa zraven mene. Po m dobivava višino in jo spet zgubljava. Potem dviganje zgubim, Igor pa vrti vedno bolje in hitreje v višave. Še enkrat začnem s podna in počasi le pridem do lepšega dviganja. Končno baza nad mano lepo potegne in naberem do 1500.

Igor se je medtem že odpeljal naprej na Mrzlico. Janez javi, da je toplandal, ker ni dobil nič obetavnega in bo peljal avto dol.

Janezov let

Janezov Komentar leta: Nekaj mi ni odgovarjalo in sem se odločil nazaj pristat. [31.5.2018 17:57]
Aleš Pirš : A danes si pa sofer na domacem terenu? [31.5.2018 15:36]
Janez Planinšek : Ja Aleš, gosti so na prvem mestu. [31.5.2018 17:58]
Zoran Gaborovič : Hvala za skrb za goste ) [31.5.2018 20:52]

 

Zagledam Igorja, kako se matra pod vrhom Mrzlice. Zapeljem naprej in dobim nepičakovano dviganje, tako da se z lepo višino 1500 zapeljem čez Igorja, ki je spodaj ves nizek in se mi zdi, da se že umika v dolino nazaj proti Trbovljam. Do Gozdnika me splakne na 900 in v JZ pobočju (kjer pričakujem lepo dviganje, saj je vendar JZ) je kar neko razmetavanje. Komaj se spajsam do grebena in pod vrh. Zagledam Igorja, ki se je spajsal čez Mrzlico na to stran in samo v glajdu tone v dolino za Gozdnikom. Malo kasneje javi, da je na tleh.

Igorjev let

Igorjev Komentar leta: Danes pa kratek in jedrnat zapis: CURAŽA, po uspešnem reševanju skoraj iz podna.  Sicer pa je vsaj novnov.Janez hvala za logistiko. [31.5.2018 17:59]

Porinem malo naprej proti grebenu spredaj na J strani, pa se začne rodeo (kasneje ugotavljamo, da sta Mrzlica in Malič že ves čas javljala J in da sem se verjetno guncal v rotorjih za tem grebenom). Spomnim se svaril, kako v močnem JZ na Maliču ni užitno (JZ naj bi po napovedi ves čas jačal), saj samo splakuje vzdolž grebena in glede na trenutno dogajanje naredim spet eno kardinalno napako: čeprav sem se že prebil nad to J pregrado in tudi sam vrh Gozdnika (imam 1400 in +1), se obrnem in v dviganju zapeljem z vetrom za Gozdnik proti Libojam. In potem gre samo še dol in dol. Malo še povrtavam na gričkih med Libojami in Celjem in potem ven nad Savinjsko do AC-Lopata in nazaj na travnik ob letališču…

Zoranov let

Zoranovi komentarji leta

Janez Planinšek : Bravo Zoran, škoda da se nisi pregrizel do Maliča, ko enkrat prideš ven iz zasavja je lažje naprej proti Donački. [31.5.2018 18:03]
Aleš Pirš : Res skoda. [31.5.2018 18:51]
Vizualizacija naših letov:

Začnem pospravljati in razmišljati nadaljnjih korakih, ko prileti Janezov SMS, da že prihaja po Igorja in mene 🙂 . Malo se talim na soncu in tudi v senčki, ko pa prideta, se zapeljemo po AC do Trojan in v Zagorje.

Malo še razmišljamo o večerni Mrzlici, pa nas odreši naraščajoča celica nad Savinjsko, ki se že vali na to stran. Hitro se poslovimo (da si slučajno kdo ne premisli) in z Igorjem čez Trojane / krofe proti LJU…

Zjutraj je kar jasno, da gremo na Primorsko, kjer je najmanjša verjetnost ploh in neviht (S,V na Primorskem tudi obrne na J, JZ). Lijak ali Brestovica.

Igor me pobere pri mojem Hoferju. Na Brezovci prevzamemo v župnišču (Jožetovem – on ima opravke pod Štruco…) testno padalo za Nevidnega, na Železniški se naloži Uki in dol. Zavijemo proti Brestovici in se na pumpi spodaj dobimo z Nevidnim.

Zapelje nas na start in takoj začnemo postavljati. Piha idealno močno, mogoče preveč Z (vmesni sunki J lepo gor).

Prvi je v zraku Igor, ki nikakor ne more dobro pobrati. Šele na Z robu nabere do cca 500 in ponavlja vajo. Potem pa še ostali trije v luft: Nevidni, jaz in Uroš. Nevidni hitro začne pobirati nekaj desno pri vasi. Najprej mu sledim, pa padem ven. Uki nabira kar pred startom in je kmalu nad startom v višavah z Nevidnim. Sam pa pririnem na Z vogal in začnem delati družbo Igorju.

Poskušava levo, desno, spredaj, zadaj, pa nekako čez 500 ne nabereva. Uki in Nevidni objavita, da gresta s 1400 nazaj. Midva pa še kar gore – dole. Po uri in pol se odločim, da grem nazaj na start, pa bo kar bo.

In res okoli starta začnem počasi nabirati in pridem do 1000. Tudi Igor se reši iz podna in že vrtiva skupaj. Vmes grem dvakrat že nazaj v smeri Kostanjevice, pa gre samo dol in se vrnem na rob. Ko se Igor zapelje nazaj, spodbudi še mene in grem s dobrih 1000 za njim. Uki in Nevidni pa se že odločata ali proti Čedadu, ali v Goriška…

Pred Kostanjevico (na Krasu) Igor lepo popravi, jaz pa malo manj in se vržem čez rob. Na S strani pri TITU pa baza, kjer nabereva: Igor s 1700 naprej proti Sabotinu, jaz s 1500 proti Lijaku. Do Lijaka nič dviganja, potem pa naberem do 1500 in na Škabrijel. Uki se že vrača in se usklajuje z Igorjem nekje pri Desklah, Nevidni baje curi…

Čeprav na Škabrijelu lepo naberem do 1400, se raje odločim za nazaj in standardno ruto: Lijak -> Zmajarska -> Čaven in nizek priklopim Kovk. Spet lepo dvignem in kar počez na Plaz. Tu me že daleč zunaj spet (pre)lepo dviguje, tako da se zapeljem daleč ven nad Vipavo. Pa gledam temne oblake proti Anteni in za Nanosom in tudi tu zunaj me še kar dviguje. Zato se raje obrnem nazaj in rabim kar nekaj časa do Anje, da v močnem J, JZ pristanem.

Zoranov let

Komentarji Zoranovega leta:
Sašo Golob : To pa je prelet iz Brestovice. Bravo, Zoran. [30.5.2018 19:18]
Srečko Završek : Vidim da boste tako dolgo hodili da mi boste uzeli rekord. Cestitke za vrhunski let. [30.5.2018 19:54]
Igor : Prve ne pozabiš nikoli! [30.5.2018 22:32]

 

Ko pospravljam od Nanosa do Podkraja že močno grmi (ampak to je bilo tudi vse – nekateri pa so v tem času še leteli do Antene in nazaj – čeprav jim je bilo čudno…).

Uroš pristane pri Mostu na Soči,

Urošev let

Komentar Uroševega leta

Igor : Edini, ki je šel “po nakupih” v Čedad. Super in respect za “nizkost” po Soški dolini. [30.5.2018 23:22]

 

Igor pa še kar leti, ko sem jaz že pri Anji. Končno se Igor javi s pristanka pri Kobaridu.

 

Igorjev Komentar leta:Ko sem, po uri in pol matranja, hotel odnehati, me je nagradila oz. je Zoran pokazal kje gre gor. In potem fajn do Mrzlega vrha. Že tam mi niso dišali oblaki in sem se neodločno in brez pravega vrtenja peljal kar nizko naprej, čeprav sem dobro vedel, da je prenizko. Ampak vse je za nekaj dobro. Sledi pravočasna super logistika, za katero se zahvaljujem Ani, Kantetu in Peterki (za pripravljenost, ki pa jo ni bilo treba izkoristiti), in sem pri avtu pod Brestovico ob 20:30. Šlo bi tudi bistveno dlje, ampak sem ocenil, da “mi ni treba”. Ko me pa Ana pelje proti Tolminu, jih je nad Mrzlim vrhom cel roj (verjetno kakšni tečajniki oz šola). Fajn dan [30.5.2018 22:29]

Še vizualizacija letov:

 

Uki z vlakom do Gorice, jaz pa pokličem Prevoze in čez 5 min me pobere voznik, ki mene in še sopotnico iz Vipave – Bolivijko, dostavi v LJU.

Igor reši avto s pomočjo Pavleta in z Ukijem domov…

Ker imam tudi danes zemeljske obveznosti zjutraj, se Uki (ki ima ves teden dopust in se je odločil, da bo vsak dan dopusta izkoristil za letenje) obveže, da bo nekje našel neko luknjo. Vreme nestabilno kot zadnje dni (malo V, JV).

Ko sem končno letalno operativen, je Igor že na poti na (čimbolj zgodnjo) Lisco, Uki pa čaka na Vrhniki. Za naju je na Lisco že prepozno (sploh je že povsod bolj ali manj pokrito in nakuhano), zato se usmeriva proti morju. Vmes je še postanek na Uncu, ker Jean obljublja začasno izboljšanje (Slivnica). Pa se le pozdravimo in odšibava naprej.

Socerb je prvi naslednji postanek in v zraku naju preseneti oranžen Triton, ki veselo jadra sem in tja kljub črni gmoti proti Črnemu kalu.

Na startu piha idealno in takoj bi postavila, pa sva si globoko enotna, da raje najprej malo opazujeva kaj se dogaja s črno gmoto. Počasi rase in se pomika rahlo nad start, Italijan pa naju pride dražit, naj greva v luft, nekajkrat toplanda na originalnem startu in jadra naprej. Zadaj že grmi (radarska je tam že rdeča in rumena) in Uki se loti nabiranja špargljev. Italijan se čez nekaj časa odpelje daleč ven nad Dolino in še bolj ven nad dolino in potem počasi pristane.

Midva pa še kakšno uro modrujeva na startu, saj vmes nastane popolna bonaca. Črna gmota pa počasi izgine in se umakne nazaj. In ko spet pihne gor, zgleda vse prav prijazno, tako da takoj postaviva in v luft: Uki in jaz.

Uki podrajsa do roba Glinščice in nazaj malo nad grebenom, jaz podobno malo kasneje. Na Z delu lepo dviguje, ko pa potegnem do Socerba veter ugaša. Obrnem pri gradu in nazaj grede sem že globoko pod grebenom in potem se brezupno borim za vsak meter. Uki javi, da je ujel zadnje sapice, da je še toplandal.

Urošev let

Jaz pa se odvijugam na uradni pristanek.

Zoranov let

Ko pospravljava vsak na svojem koncu, začne pošteno grmeti in se bliskati. Potem pa se ulije kot iz škafa. Skrijem se pod bližnji napušč, Uki pa odpelje dol po mene v toči…

Vso pot do LJU naju zaliva na polno…

Nestabilno vreme se nadaljuje in danes najprej razmišljam o projektih. Ker imam zjutraj zemeljske obveznosti, še vremena ne uspem pogledati, ko mi že pozvoni Uki, da gre na Smuk in povabi zraven. Brez razmišljanja in vedenja o situaciji na terenu potrdim in si vzamem čas do 10.30.

Pa me že ob 10.15 pokličeta z Erzom, da sta že na Brezovici. Malo morata počakati, da pri Rutarju prisedem v Ukijev avto in gasa dol.

Ko se peljemo med goricami na start, veter polaga veje navzdol po hribu (kot da se zliva dol SZ)?! Na startu enako: vsi trakci in klobasa kažejo veter v hrbet. Damo se v ler in posedemo pod lipco. Čez nekaj časa pripelje še Igor, ki je po različnih kombinacijah in planiranih ciljih na koncu pristal na Smuku…

Še malo modrujemo, ko le začne občasno obračati trakce na gor. Igor je prepričan, da je vse to (pihanje dol) le lokalna fora. Ko so intervali gor bolj pogosti, začnemo počasi postavljati in končno v luft: Igor, Zoran, Erzo in na koncu še Uki.

Pred startom dobimo steber do cca 1000, više pa ne gre. Ko Igor kmalu doseže plafon se kar odpelje nazaj. Preostali trije pa kar drajsamo sem in tja po grebenu in tonemo in spet pobiramo. Erzo se odpelje desno proti Kočevju, Uroš sem in tja po grebenu in se na koncu zapelje nad ravnino, jaz pa trikrat nabiram od starta v višino do 1000, da v četrto le naberem do 1200 in se zapeljem nazaj proti Dolenjskim. To sporočim po postaji in s tem »povzročim«, da Uki pade iz krasnega stebra +4 nad ravnico in se zapelje v pristanek pri Kočevju.

Urošev let

Erzo ga pozdravi iz višav in se zapelje naprej proti JZ. Mene čez Rožni dol še lepo drži, nad Travnim dolom pa prvič konkretno popravim čez 1300. O Igorju ne duha ne sluha (res pa je bil tukaj vsaj uro pred mano). Nekaj pred Dolenjskimi še enkrat popravim in kasneje se izkaže, da je tu nekje Igor sedel na tla.

Igorjev let

Igorjev Komentar leta:Že včeraj napovem Smuk, Lisco ali Ravno goro in sicer ob čim bolj zgodnji uri zaradi neviht. Zjutraj Aladin zamuja. Drugi modeli kažejo dež povsod, že ob 13. uri. So pa zadnje čase bolj nenatančni kar zadeva padavine. Odločitev in dogovor za Štajersko. Ko se pripeljem skozi Trojane, dajo novega Aladina gor. Okoli Maribora že prve kaplje-modrozelen radar (še nebo nad Mariborom joka zaradi včerjašnje tekme v Domžalah). Najboljša napoved za popoldan v liniji Smuk-osrednja Slovenija. Ustavim na Vranskem in pokličem Damjana, ki mu vnema tudi pada. Na kamerah jasno v Vipavski, na Buzetu, na Dolenjskem. Odpovem štajersko, obrnem in po poti preverim družbo za primorsko. Telefon zvoni v prazno. Ostane le še Smuk. Ko se pripeljem gor, so eni nekaj časa že gor. Piha kao dol, čeprav osebno verjamem, da ni generalni veter, ampak steber od spredaj, saj so vrhovi dreves pri miru (trakci in klobasa pa dol, z občasno spremembo navzgor). Tudi ptiči vrtijo od spredaj in nabirajo. Po nekaj posedanja, brez šahiranja in taktiziranja, postavim in potegnem prvi. Brez nepotrebnih ur in sončenja padala na grebenu, naberem na 1100 in se odpeljem nazaj. Zadaj se prvič uspešno rešim, drugič le delno in tretjič pač ne. Trije štopi in pol urce peš do avta in domov. Veliko zemljskih za malo luft kilometrov. Vendar zelo koristen dan, poln koristnih informacij. Lahko bi ga poimenoval Revelation day. Take imam zelo rad. Tudi meteorologi so zadeli v nulo  [28.5.2018 18:54]
Andrej Erznožnik : Za razumevanje zgodbe je potrebno povedati, da so tisti eni na štartu  Zoran, Uki in jaz, ki pa smo se za Smuk odločili zjutraj brez globokoumnih študij, s hitrim ošvrkom starega aladina [28.5.2018 20:41]

S 1200 se zapeljem preveč levo od Straškega hriba nad Sotesko (nisem vedel, da je to napaka!) in se s 600 naslonim na pobočje Plešivice. Veliko vetra in močno dviganje, ki pa me spravi le nad greben, više pa ne morem pobrati, tako da me samo odplakne naprej ob Krki v glajdu do Sadinje vasi. Pristanem na travniku pred Kocovo hišo.

Zoranov let

Zoranovi komentarji leta 
Tom Pavlič : En proti jugu, en proti severu  [28.5.2018 16:15]  
Aleš Pirš : Klasicna spura gre dlje. Super. [28.5.2018 16:54]
Igor : Čestitke zmagovalec Smuka! [28.5.2018 18:45]

Erzo je na tleh blizu Vinice.

Erzov let

Erzov Komentar leta:Zgodba: 12h štart piha z desne odzad 4-5 m/s. Tega nisem videl že 22 let. Čakamo in se nekaj zrihta, ampak v območju grebena ne gre niti 1200
Danes mi ni treba nazaj, mi je bilo v takih pogojih – višinah šenkano že včeraj! [28.5.2018 17:29]
Damjan Čretnik : No vidiš, prva stranica trikotnika ti je že ratala,no če dobro premislim ti to vedno [28.5.2018 16:41]
Andrej Erznožnik : Haha [28.5.2018 17:02]
Stane Bajt : Damjan,  🙂 🙂 🙂  [28.5.2018 17:04]
Še vizualizacija

 

Pospravim in do Kocovih. Andrej že pol leta živi v LJU, prijazni starši pa me odpeljejo v Žužemberk, kjer ob radlerju in sladoledu uživam v zgodovinskih znamenitostih mestnega jedra.

Dokler me ne pobereta Uki in Erzo…

Še vedno V, SV in nestabilno vreme, kar pomeni dež in sonček in plohe in nevihte kadarkoli in kjerkoli. Erzo se je že včeraj odločal za Smuk in danes vztraja na odločitvi (če pa ne bo, pa projekti). Malo cincam, saj si ob tej napovedi od Smuka ne obetam kaj dosti – bodo pa projekti.

Drugih kandidatov ni, tako se dobiva sama pri Rutarju. Prestopim Erzu in dol.

Ko sva ob Krki se že vse nekaj zapira in temni in v Soteski je jasno, da proti Smuku ni jasno… In prešaltava na projekte.

Najprej gor med vikendi in strmimi vinogradi na Pojetov start Soteska. Cesta odsekana v zelo strm in kratek travniček (lepo pokošen), pod njim pa turški koli vinogradov (kot tudi levo in desno). Piha večinoma z desne strani.

Erzo se takoj naštima in postavlja kar na makadamu ceste, sam se odločim, da mi tu v takih pogojih ni treba. Pomagam mu postaviti in prevzamem vlogo sekundanta.

Ko trakce le pahne gor, Erzo potegne,  pa se mu štrikci zataknejo za kol ob robu ceste. Še nekajkrat ponoviva postavljanje in start in zatikanje – vmes Erzo izpuli oba moteča kola (od strmine ga že pošteno bolijo noge).

In končno se vse poklopi in Erzo spelje in ga kar v dviganju nese ven. Obrne se v veter (proti Soteski) in skoraj stoji na mestu).

Erzova Soteska

Ko pripeljem dol k razvalinam, Erzo že skoraj pospravi.

Zdaj naprej na spodnji start Straškega hriba, spet po izohipsnih cestah med strmimi vinogradi in vikendi.

Start je spet strm travnik med vinogradi. Malo manj strm, kot prej in zdaj nepokošen. Pravi Erzo, da sem zdaj jaz na vrsti in mi hitro postavi Rooka. Potegnem in odletim v pihanju gor, ko pa pridem le malo naprej mi močan V z leve pošteno klofne padalo in precej potonem. Speljem in zunaj spet vse bolj normalno. Pristanem v močnem V na uradnem.

Zoranov let

Erzu tega štarta danes ni treba ponavljati…

 

 

 

Proti Smuku res grdo, zato nadaljujeva ob Straškem hribu proti Straži z očmi na goricah levo. Erzo hitro zasledi projekt (=čistina/travnik med vinogradi) tik nad Novolesom in gor.

Pomagam postaviti Erzu, ki takoj odleti in celo začne vrteti in rahlo nabirati. Čez drote in kandelabre z bogato višino na travnik levo od skladišč.

Erzov let

Ko sem doli, hitro naloživa in še enkrat gor.

Sedaj postavim jaz in se zapeljem direkt na pristanek (bogato nad droti in kandelabri)

Zoranov let

Novnov(nov ) !!!

Pospravim in še enkrat gor v gorice, malo bolj v desno, kjer Erzo zasledi naslednji projekt. Zaradi del na cesti ne moreva do potencialnega starta, zato Erzo odpešači z robo nekaj teras navzgor.

Postavi, potegne in …

…sunek V vetra (meni spodaj celo piha dol – rotorji?) mu natakne padalo na turške kole.

Kar nekaj časa traja, da reši padalo s kolov.

Sedaj je pa proti J že lepše in gasa na Smuk.

Na startu malo vetra in obeta se curaža. Pa Erzo brez kančka dvoma postavi in v zrak. Jaz pa nimam nobene volje in čakam. V začetku kar precej izgubi, potem najde in začne navijati desno od starta v višave proti bazi. Na startu nobenega vetra več, jaz pa tudi sicer nimam nobene motivacije. Sploh, ker se vedno bolj temni in baze rastejo… Ko začne kapljati, se samo zapeljem počasi dol.

Erzo po luftu beži proti Črnomlju. Poberem ga še nekaj naprej ob izviru Dobličice.

Erzov let

Erzov Komentar leta: Potem ko na prejšnjem projektu, ker pihne dol, brez da bi vzletel, prevrnem padalo na sosednjo vinogradniško parcelo tako, da padalo dobesedno nasadim na kol od 2.5m… ga je kar prpblem dol dobit, sem pa en kol odlomu s katerim si lahko pri snemanju pomagam… in pokaže sonce proti Smuku na kateremu ne piha nič. Zacurim, da nazadnje mal ven pod ptiče. Kmalu vse nakuhano na grebenu smuškem, le še do baze, pa beži ven! [26.5.2018 00:07]

 

Nazaj proti Semiču temna zavesa plohe. Še malo neuspešnega iskanja projektov. Potem po dolini pošteno pihne in to izkoristiva za kontrolo in razpletanje preluknjanega padala (še dobro, da imava vsak po več padal s seboj…).  In potem nazaj proti Krki skozi zaveso dežja.

Pri Žužemberku so ceste spet suhe in Erzo hitro najde naslednji projekt (meni je to vse preveč položno…).

Erzov Žužemberk

Naprej proti LJU z vmesnimi postanki na še kakšnem potencialu…

 

 

 

Ker je danes spet nikakvo z V se odločim za projekte. Ob 11h se končno spravim v akcijo v smeri Vel.Lašč.

Tu sem že bil na ogledih, vendar je danes občutno manj vetra in piha celo lepo po griču gor (ne levo s strani, kot vedno doslej).

Razgrnem v visoko travo, potegnem hrbtno in v luft in se peljem dol. Prej sem mislil pristati pred droti, pa imam dovolj višine, da jih preletim in potegnem do nasprotnega pobočja.

Zoranov let

Super! Novnov.

Po cesti naprej v dolinico in okoli griča mimo podeželske vrtnarije gor na Hrib. Nobenega doma, piha idealno, trava pa res visoka.

Grem z LCjem nazaj dol do vrtnarije (predvidevam, da je to gazdarica gornje hiše), pa mi lastnica vrtnarije pove, da ni problema, če bom tacal po travi ker lastniki zgoraj itak ne kosijo (ona pa živi v sosednji domačiji naprej…).

Spet na Hrib in na vrh griča. Postavim, potegnem hrbtno in zajadram v dolino.

Zoranov let

Pospravim na cesti (tudi spodaj je visoka trava) in malo prestrašim konje na pobočju nad seboj. Robo pustim pri prijazni vrtnarici (malo pokramljava o jamarstvu, ker je to njena prostočasna dejavnost) in gor po LCja.

Dilema je bila, kam naprej. Pa pokliče Kolar R., ki je ugotovil, da sem v njemu bližnjih krajih in povabi na Dane. Ker bi vsaj še enega novnovega, se mi zdi da bo najbolje če grem “mimogrede” še na stari dolg – Zamostec, potem pa mogoče kaj skombinirava z Robertom.

V Sodražico. Zapeljem po kolovozu kar na vrh. Trava še višja in lepo skriva travnate stopnice pobočja. Pa tu na vrhu vse zelo položno. Veter sicer piha gor po pobočju, ampak skoraj nič.

Postavim in potegnem naprej in zaorjem skozi travo in skakljam čez police, se odlepim od tal in na naslednji izravnavi spet sedem na tla po cca 100m. Ponovim vajo v drugo.

In tretjič. In četrtič. In petič. In šestič… Vsakokrat je slabše, saj piha večinoma že rahlo od zadaj, oziroma nekajkrat tudi močneje z leve.

Zoranovih šest poskusov v zraku

Po šestem poskusu se predam, saj mi je ta “mimogrede” vzel ves popoldan… Bom kdaj drugič (kdaj pa tu sploh piha gor???)…

To slabo vreme se kar ne neha in tako iščemo letalne luknje v času in prostoru… Če ne bi imel dopoldne zemeljskih opravil, bi najraje šel na projekte.

Tako pa se okoli 15h odpeljem proti Horjulu. Napovedan JV,V, vse bolj ali manj pokrito, med vožnjo mi tudi rahlo rosi.

Pri Športni je že Erzo, hkrati pa pride še Velkavrh. K Erzu in gor. Takoj na Slevico.

Trava je pošteno visoka, pa na srečo vsaj na prečni poti, kjer razgrinjamo, ne preveč (pa vse je suho). Prvi potegne Erzo Tritona in v tangicah potegne špuro skozi travo. Potem jaz z Rookom v tangicah sosednjo gaz in zadnji še Milan dvigne svojega BGDja.

Samo zapeljemo se ven. Erzo rine v desno do konca Horjula.

Erzov prvi

Sam se zapeljem nekaj čez Športno in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Milan pa podaljša še čez griček Čelec pri Športni na ravnico J od njega.

Milanov prvi

V rahlem dežju pospravim in grem najprej po Erza, ki močno navija še za enkrat. Še Milana pobereva in zapeljemo se gor (jaz odločno kot šofer). Na poti gor rosenje poneha.

Na startu piha rahlo od leve in od zadaj. Pa Erzo postavi in ko pihne gor, spet zarije skozi travo. Hitro je tudi Milan za in še njemu pomagam postaviti. V prvo se ne izkoplje iz trave, zato postavi sam še enkrat na spodnji polici. Oba odletita čez Čelec do Šujice.

Erzov drugi

Milanov drugi

Ko sem spodaj, ju grem iskati, saj bi, po nategovanju leta do skrajnosti, imela kar daleč do avta pri Športni… Onadva gor po avto, jaz pa v LJU.