Danes spet napovedana burja. V resnici dosti močnejša od napovedi (24/32 SV na Kovku). Na Krimu zmernih 7/10.5 V 🙂 . Bolje drži ga, nego lovi ga in že šibam na krtino za Vrhniko: Hribi.

Okoli 10h spet zarijem LCja v sneg in ven. Danes pa piha prav. Na prst okoli 5-6 laminarno V. Je pa res mrzzzzlo. Odgazim na grič, kjer piha občutno močneje. Med postavljanjem Rooka veter jača in mi ga razmetava. S čisto na ozko nabranim čakam.

Potegnem hrbtno in ga lovim nad sabo, rinem naprej, pa stojim na mestu. Končno me vzdigne in se počasi odpeljem ven, potem pa s šusom na levo in proti vetru pristanem :-).

Zoranov let

Zoranov let

Evo, ratal je 250.različni start letos, čeprav ga FlyMe noče objaviti :-).

Padalo mi razmetava, da ga komaj zvlečem skupaj. Pokliče Mateja: dogovor za ogled Sv.Ane. Tisti trenutek se mimo pripelje Mirko :-). Med ledenim kramljanjem mi drži Rooka in mi ga pomaga nekako spraviti skupaj in stlačiti v vrečo :-). Potem pa odšiba naprej domov (ga pošteno zebe in ga letenje ne zanima 🙂 ).

Še Slak in Manca sta v igri, kaj in kam… Odpeljem se pod Ano in namerim na ravnici iz Podpeči 7/9,3 V, laminarno. Krim javlja 8/12 V. V takem nima smisla hoditi gor na Ano. Javim Mateji in Manci in se odpeljem proti LJU.

Vmes se koordinirava še malo z Lukom in pade ideja za okoli Kamnika.

Ko pridem v LJU, Luka pove, da Kamničani pravijo, da bi bilo… Mance in Slaka ne zanima, mi trije se srečamo na pumpi v Kamniku in do Bistričice.

Tu res ne piha preveč. Mateja in Luka naložita robo in gor po zasneženo posipani cesti na Okroglo. Po izohipsi do Erzovega in Domnovega starta, kjer piha lepo gor. Takoj začnem postavljati s pomočjo Luka in Mateje.

Občasno močneje pihne z leve strani dol iz smeri Velike planine. Vendar so intervali pihanja gor kar dovolj dolgi.

Potegnem in lepo dvignem, potem pa me odrine v desno (po platojčku, da ga komaj lovim – pihnilo je spet z leve), obrnem v veter in me kar na platojčku privzdigne. Najprej gre počasi naprej in dol, ko sem čez gozdni rob nad dolino, pa me liftne gor in malo zagunca. Najprej lepo drži, potem spusti po liftu dol v kotel Bistričice in pristanem blizu njunega avta.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam, odleti tudi Luka. V začetku ga zelo spusti, da je že dvomil, da bo čez, potem se visoko pripelje in pristane zraven mene.

Lukov let

Lukov let

Mateja odnese robo nazaj v LCja (ji ni več treba, ko je videla naju…) in pripelje avto dol. Moj novnov in 251. različni letos 🙂 🙂 .

Še na vročo čokolado v Kamnik in Silvester 🙂 …

SV in više vedno močnejši S čez SLO. Možnosti projektov vidim na treh lokacijah, od katerih ima vsaka svoje prednosti in slabosti 🙂 .

Mateja, ki je bila včeraj z Lukom za skupno akcijo, danes svojo udeležbo odpove zaradi potrošniških interesov 🙂 . Luka je še vedno za (in mora nabrati še cca 15 min leta, da bo izpolnil 80 ur letos 🙂 ). Mega bi mogoče lahko kasneje. Erzo ne more (ali pa mu ni treba 🙂 ).

Čeprav je doli na Primorskem največ vetra, se z Lukom odpeljeva na Vipavsko (Kovk 8/10,5 SV, kar ni tako slabo).

Pri Ajdovščini stopiva ven iz avta. Pri tleh po dolini od Cola pošteno piha, tako da sva s Planino opravila…

Do Branika in gor mimo gradu proti Govcu. Ko se pri kmetiji zasnežena cesta zravna proti Govcu – blokada ceste ! Grozilni napisi (da je to privatno zemljišče brez služnostnih bremen etc…) in za eno prikolico polen razsutih čez cesto. 10m naprej iz druge smeri – od Lukovca sem – enako. Kmet spodaj nama razloži situacijo (baje vikendaša-odvetnika motijo kroske in štirikolesniki, ki ropotajo mimo…)…

Nazaj na glavno cesto, proti Komnu -> proti Štanjelu -> Lukovec… in je šla ena urca lepega dneva… Mene itak zanima Lukovec (ki ga še sploh nimam), Luka bi pa odletel Govc.

Parkirava na koncu vasi. Na oglede čez rahlo zasneženo planotico. Občasno burja popusti. Luka predlaga, naj odletim sam (logistika) tako da grem nazaj po Rooka in spet gor na konec položnih zasneženih travnikov. Luka si ogleduje spodaj na robu, jaz se začnem pripravljati. Pride Luka gor in mi pomaga postaviti. Sunke oceniva na 9 m/s.

Kar nekaj časa čakava, da malce popusti (Kovk sedaj javlja 9/12 pove Luka) in hrbtno potegnem in porinem dol po položnem. Končno le speljem od pobočja. Proti dolini gre komaj kaj naprej, ko pa se usmerim bolj proti Braniku, se zadeva bistveno pospeši 🙂 . V močnem vetru se odpeljem nad “uradni” pristanek z Govca, obrnem nazaj v veter in se spustim po liftu na travnik.

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim in do ceste, kamor se ravno pripelje Luka z LCjem. Predlagam, da zdaj njega zapeljem na Govc, pa je bolj za to, da greva na naslednjo lokacijo: Trstelj sever (in tam naprej kombinirava).

Cesta gor čez Trstelj je lepo splužena in suha (sploh v tem mrazu 🙂 ). Na sedlu v desno po gozdni cesti, ki pa je snežni kolovoz. Rineva do konca zvožene špure, ki je ravno na startnem travniku. Ko stopiva ven, piha konkretno z desne poševno od zadaj (gledano dol po pobočju) skoraj nek JV. V takem ne grem, predvsem pa moram skopati LCja iz snega… Rikvercam do primernega mesta, medtem pa se tudi Luka odloči da ne gre.

Nazaj dol v dolino in pod Lijak. Tu ravno pospravljata Valiča po zadovoljivem jadranju. Naloživa Aljaža (?) in gor. Aljaž(?) ima avto na parkingu, midva po snežni špuri dol na start. Piha še lepo gor.

Postavim Mentorja Luku po zasneženem startu. Potegne v mraz zahajajočega sončka in zajadra. Ko pridem dol, ravno pristane.

Lukov let

Lukov let

Dobre pol urce je naletel 🙂 …

Pozen opis “prikritih projektov 9. Novembra kateri so se kmalu razkrili vendar natančna lokacija dogajanja ni bila znana zaradi prepovedi objave detajlov v  javnosti 🙂

Chapter l.

Na tisti dan nas je vremenska napoved peljala proti štajerski. Erzo, Mirko, in jaz z ErzoBusom naredimo prvi postanek v kraju Krašnja (5km Z od Blagovice)  kjer nama je Erzo pokazal njegov štart. Z nizko oblačnostjo prekrito nebo z bazo okoli 560m nas prisili, da od dneva vzamemo kar se vzeti da in se odpeljemo slaba 2km naprej na še dokaj sveži štart Krajno Brdo.

Piha lepo navzgor, malenkost iz desne, trava pa totalno mokra. Star Nuptse začuda ne popivna vse vlage iz tal 🙂 Odletim najprej jaz

Domnov let

Domnov let

nato Erzo, Mirko se pa žrtvuje za prevoz avta v dolino.

Chapter ll.

Po pristanku v Sp. Lokah modrujemo kaj sedaj. Erzo je na brezžižni vezi s štajerci, ki gredo na H&F na ??PozabuKam?? a ti niso sigurni o razmerah (izvemo kasneje da so imeli samo hike). Med tem se spomnim pukla katerega sem večkrat porajtal še v starih časih ko sva se z mati s fičkom vozila na štajersko. Takrat še ni bilo avtoceste in sedaj tik pred tem pukeljčkom dolino preči viadukt Petelinjek imenovan po vasi spodaj (2km vzhodno od Blagovice).

V Blagovici kliče Slak. Nekam bi šel pa čeprav samo poskakovat pravi in se dogovorimo pod prej omenjenim viaduktom.

Da ne čakamo in zapravljamo dragocenega časa izkoristimo in odletimo ta pukelj vsi trije. Piha po dolini navzgor SZ smeri. Odletimo in zares prav poseben občutek je bil ta prelet “podlet” pod viaduktom.

Slaka, ki nas je že čakal na mestu izkoristimo, da pelje po avto in od Trojan dalje nadaljujemo pot skupaj.

Chapter lll.

Ko se pred Vranskim zapeljemo ven iz tunela nam Erzo na desni pokaže pobočje iz katerega predvideva polet “danes je ta dan” reče ter na izvozu Vransko nadaljujemo pot zahodno po stari cesti do Ločice in se usmerijo levo proti vasi Zahomce.

Še malce v hrib in do konca vasi Zg. Zahomce. Prijazna gospodarica nam dovoli parkirati na dvorišču ko ji omenimo naše namene. Je pa povedala, da si je nek padalec že ogledoval njihov svet vendar ni bilo razmer za odletet (kasneje se je izkazalo da je bil ta mož Frenk Lokovšek).

Tokrat je Slak odločen, da bo on tisti ki pelje avto v poden. Odločni smo, da odletimo saj je ponavadi tukaj pogosto premočno. Moj Nuptse je že pošteno vlažen a bi ta skok še moral zdržat, Mirko na polna pljuča preverja veter kateri piha 45° na pobočje iz desne. Erzo prvi, Mirko drugi, in potegnem pa mi na desnem robu hriba katerega ime se glasi Matijev Vrh celo nekaj popiska a se osredotočim samo na let proti Vranskem, ki pa je bil kar živahen. Dodatni pritisk pa doživim, ko opazim tiste visoke brajde za hmelj na levi, avtocesto na desni in možnost pristanka šele tam nekje do kamor nasrečo komaj priletim. Ker pa ni bilo dovolj višine za obrat proti vetru že drajsam z vetrom po mokri travi, se ustavim tik pred večjo lužo in še dokončno zmočim Nuptseja kateri zaplava v njej.

Domnov let

Domnov let

Mirko in Erzo sta pristala nekje spodaj pri Ločici

Mirkov let

Mirkov let

kjer ni večjih ovir razen daljnovoda, kateri pa ni pretirano v napoto.

Chapter lV.

Hitimo dalje proti  Štajerski, izvoz Dramlje destinacija Vodule. Tam je Erzo pred kratkim opravljal svoj hobi na neki parceli in se zagledal v nov štart. Ko nam ga razkaže nam ostalim trem niti slučajno ni v interesu saj bi bilo precej na “klousiča” bi rekla Manca.  Samo drevje in brajde!

Če posnetek ni dovolj prepričljiv je štart po mojem mnenju res precej neužiten.

Odletel ga je in bil je srečen 🙂

Chapter V.

Zjutraj je bilo nekaj govora tudi o Donački Gori in že se vozimo proti njej. Erzo je na vezi z Lokovškom kateri je že tam. Pove nam da je štart v bazi in da naj bi se še dvignilo. Polni optimizma nabiramo kilometre in ko ozremo Donačko je štart viden z bazo tik nad njim. V podnožju vetra bore malo a na štartu drugačna slika s precejšnjim vetrom z velikim potencialom za jadranje saj je tudi smer ta’prava. Nič se ne ubiramo in gremo lepo po vrsti. Slak, Frenk, Mirko, Erzo, jaz. Bi človek pričakoval, da bi bili lokalci prvi v zraku pa so začeli postavljat šele za nami.

Lepo je držalo in sem od začetka drgnil samo tisti vrh na desni (imenovani Sevšek). Pa se mi zadere Erzo naj mu sledim na Ženčaj  (kateri je Mirka spravil v pristanek)

Mirkov let

Mirkov let

in me res zvabi tja do konca grebena a naprej od njega bi šel samo še v poden zato obrnem in nazaj na Sevška kjer pa z premalo višine preklopim nazaj na Ženčaj in ni kaj kot da pristanem.

Domnov let

Domnov let

Na hitro pospravim in pešaka proti štartu. Nameraval sem po avto pa vidim Erza, ki pristaja na šolskem štartu

Erzov let

Erzov let

z namenom da ga odleti in ga. Grem še jaz si rečem a me malce pod njim obvestijo, da grejo na štart še enkrat. Prav pa pejmo še enkrat in jih peš skoraj prehitim do štarta 🙂

Še vedno lepo piha morda za par stopinj bolj z leve in ponovno nekateri še lepo pojadrajo. Mene prehitro prizemlji po enaki napaki kot prejšnjič.

Domnov let

Domnov let

Tako, da imam zadosti časa za ponovni sprehod na vrh po avto. Mirko v drugo kar pridno jadra.

Slak in Erzo pa letita do kamor bo dalo in parkirata v  Sv. Florijanu.

Erzov let

Erzov let

Kar se letenja tiče je bilo na ta dan to vse. Sledil je postanek na večerji v “hiši okusov” in nočna vožnja proti domu.

Ker sem dopoldan zaseden, šele ob 12h začnem razmišljati kako in kaj. Pavlič je zjutraj lobiral za Lijak, potem sporoči, da je lepo odletel Poljane 🙂 (na Primorskem naj bi bila orkanska burja …) . Na Gorenjskem veliko novega snega in še vedno močan S veter (baje v upadanju). Erzo nejasen ali ja ali ne…

Mateja sporoči od Mance 🙂 , da bo Manca kmalu fraj in misli, da bo mogoče Zavrh. Pa mi za vmes (dokler se ne javi Manca) pride na misel krtina za Vrhniko: Hribi.

Se zapeljem dol (z vmesnimi Erzovimi provokacijami …), zarijem LCja v sneg in z Rookom in tangicami odgazim gor na grič. Spodaj ni pihalo nič, na vrhu pa J, JZ !!!. Od zadaj, po ravnem griču dol !!! Kje je zdaj ta SV ?!  Kljub temu postavim in potegnem. In ga komaj dvignem od tal in ga prisvaljka za mano.

Samo naberem in odgazim nazaj v LCja. O čem drugem, kot o novih startih na S sploh nisem razmišljal. Za tak veter bi pa bil mogoče bližnji Zaklanec, se spomnim, ko ždim v LCju. Gasa in proti Horjulu.

Tista dva ovinka iz Zaklanca gor, spet zarinem LCja v sneg in z nabranim Rookom (tangice že/še oblečene) odgazim do vikenda. Piha idealno gor (JV).

Razgrnem, potegnem in se odpeljem na zasneženo ravnico pri Zaklancu.

Zoranov let

Zoranov let

Vesel, da mi je ratal še en nov letos in ves pretenstan od tega snežnega motoviljenja. Spet pokliče Erzo in provocira… Odpešačim gor po LCja…

Na vožnji dol pokliče Manca, da itak ni nikjer vetra in da Zavrh nima pravega smisla… Gasa proti LJU…

Za danes smo se že včeraj dogovarjali za velike cilje: Vogel (še nisem odletel po nesreči…). Napovedan zmeren S, niže SV. In je zjutraj kazalo kar lepo po slikah. Ko pa pokliče Manca, me prizemlji z dejstvom, da na Kredarici piha s sunki tudi do 22 m/s SZ – Vogel pa je kar blizu tam… Malo še preverjamo in potem je vsem jasno, da na Vogel najbrž ne bi bilo najbolj pametno iti ugotavljati, ali bo, ali ne…

In se jata razdeli: Erzo, Kastner in jaz se odločimo za skupne projekte; ostali: Mateja, Luka, Manca, Mega, Jasna, Slak in potem še Faaca (in še kdo), se odločijo za Lijak.

Erzo pride s Kastnerjem do LJU in se naložita v LCja in za Savo via Litija.

Najprej gremo (na že ogledani in neuresničeni) Kresniški vrh. Nikjer tistega napovedanega S. Nasprotno, piha z desne in v hrbet J, JZ. Erzo sicer postavi in tudi jaz sem že v tangicah, ampak 1 uro samo mencamo v mrazu na dopoldanskem sončku na mokrem travniku in čakamo, da bi vsaj malo ne pihalo narobe. Pa se veter ne da in spokamo.

Po nekih “bližnjicah” do Litije in naprej.  V savski soteski zavijemo desno v hribe za Kumom. Panično iščemo primeren travnik (in pristanek), da vsaj en let potrdimo 🙂 . Pod hribom Žamboh v vasici Tepe končno nekaj najdemo. Gor do kmetij in si malo ogledujemo in pride gazda in pove, da je tu pred leti poba, ki je hodil osvajati njegovo hčer, odletel s padalom (ampak na OLCju ga pa ni 🙂 🙂 ).

In že postavlja Erzo in se rihtava Domen in jaz. Potegne Erzo, spelje in zavjuga nad pobočjem in pristane na travniku nekaj stopnic nižje.

Erzov let

Erzov let

Še jaz speljem in pristanem eno stopnico višje na večjem in lepšem travniku.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo že hodi gor po avto (kar je bila sicer Domnova zadolžitev – ki edini še ni potrjeni kripelj 🙂 ) in spodbudi Domna, naj kar odleti čim niže.

Domnov let

Domnov let

 

Naprej po rovtah sem in tja do Podkuma. Vmes nič pametnega ne najdemo za odleteti, ker povsod piha ravno narobe (ugotavljamo, da se pač zliva hladen zrak dol po hribih, kjerkoli že smo – čeprav je čudovit in topel sonček). Najdemo pa čudovite hribovske pašnike, kot s škarjicami porezani golf placi. In prekrasne sončnate razglede po Posavskem hribovju.

Od Podkuma zavijemo nazaj proti dolini Save in na ovinku najdemo raven travnik, kjer piha gor.

Po ogledu roba, kjer se strmo prelomi, najdemo dva prehoda med šavjem in sadnim drevjem. In Erzo že laufa po robo in postavlja (proti prvemu prehodu). In Kastner že laufa in postavlja na ravnem travniku (proti drugemu, dokaj ožjemu prehodu).

Odlaufa Erzo po ravnini do roba in mu lepo drži padalo, tako da se odpelje čez suhe jablane tik pod robom (meni to ni treba 🙂 … ) in pristane na lepem travnatem pobočju cca 100m niže.

Erzov let

Erzov let

Odlaufa Domen po ravnini do roba in mu še kar drži padalo. Tako samo malo kresne z levim robom padala suhe veje na levi, odpelje slalom mimo smreke tik pod robom (ta prehod mi je res preozek in meni to ni treba 🙂 … ) in pristane na lepem travnatem pobočju malo nad Erzom.

Domnov let

Domnov let

Odpeljem LCja dol po njiju in 100m naprej od inkriminiranega travnika pod cesto vidim lep potencialen start.

Naložim Erza in Domna in se zapeljemo gor na moj ovinek.

Še v tangice se ne uspem zbasat, ko je Rook že pripravljen in skoraj porineta me dol po bregu (da ne zgubljamo preveč časa … 🙂 ).

Zoranov let

Zoranov let

Evo, tudi to lokacijo imamo vsi trije.

Potem pa kar tavamo okoli Podkuma in iščemo naslednjo lokacijo…

Zapazimo lep, ogromen trikoten travnik nasproti Podkuma, obrnjen na S (kar bi glede na zadnjo situacijo moralo biti OK). Ne najdemo pa prave poti do njega… Končno pri kmetu Magolniku nad Sopoto vidimo, da smo prav in gazda nam da dovoljenje, da gremo tacat gor po njegovem.

Ko hodimo gor po (že senčnatem in rahlo snežno poprhanem) travniku, piha konkretno dol. Jaz bi se kar predal, ampak Erzo in Domen sta že na vrhu in postavljata. Ko še jaz prisopiham do njiju, Domen potegne z vetrom v hrbet in laufa in zlaufa od tal… in pristane na krasnem (blatnem) travniku spodaj.

Domnov let

Domnov let

Erzo še bolj laufa in še dlje, predno le spelje in pristane na krasnem (blatnem) travniku spodaj 🙂 .

Erzov let

Erzov let

Od zadaj piha vedno močneje skozi gola drevesa. Malo počakam, pa ni nič bolje in se res poženem dol po travniku … in speljem in najprej mislim, da me bo kar splaknilo dol po travniku do kmetije, potem pa me dvigne in dobim še malo višine in še kar letim …

SLIKA, kot je ujel Domen start in mene

in pristanem na krasnem (blatnem) travniku spodaj 🙂 .

Zoranov let

Zoranov let

Domen gre po LCja, midva z Erzom pa dol do ceste in potem samo še ogledi divjine Sopotske soteske v smeri Litije in dalje v LJU…

Prva pokliče zjutraj Mateja. Glede na napoved predlaga Gorenjsko: Krvavec ali Gozd. Po izkušnjah prejšnjega vikenda najbolje Krvavec. Malo se koordiniramo in smo vsi za. Tudi Erzo.

Poberem Slaka in pod Ambrota. Mateja in Luka prihajata s svojim avtom (zaradi logistike), vrhniški del jate je že tu: Manca, Mega, Lusja in Mire.  Brez Erza (čeprav je zjutraj potrdil udeležbo – pride kao kasneje…) ?! Vsem je jasno, da ima druge projekte 🙂 .

Z LCjem in Megovim avtom gor do rampe -> naprej do žičnice -> naprej do Raja. Tu nas ustavijo, da naprej ne smemo z avtom (smučišče…). Pa vzamemo robo in Lusja zrihta vsem brezplačen transport z dvosedo na vrh Krvavca. Na vrhu krasen sonček, razgled, toplo za kratke rokave. Luka podaljša pešaka s padalom proti Zvohu.

Piha skoraj nič, idealno gor. Malo čakamo, malo se sončimo, malo postavljamo in se pripravljamo. Nekaj poguma (da bo le malo za pojadrat) nam da velika jata kavk, ki zavrti nad hotelom in okoli stolpa. Potegne Lusja, odleti v levo in malo obrne nad robom, potem pa se odpelje še nad zgornjo postajo, še tu poskuša, pa ni nič kaj učinka. Odpelje proti Ambrotu in naprej.

Potegnem (Rooka v tangicah) še jaz, malo podrajsam pred hotelom, potem pa se tudi sam odpeljem do Ambroža. Mire je že malo prej tukaj in kar nekaj vrti, jaz pa samo naprej mimo Ambroža nad Grajca in še tu malo podrajsam. Lusja vrti v sedlu med Grajcem in Apnom in ji gre lepo, jaz samo scurim skozi. Malo še vztrajam ob pobočju Grajca in potem scurim na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Čez nekaj časa pristane Mirko.

Mirkov let

Mirkov let

Kar nekaj časa pa še traja, da pristanejo še drugi naši (so tudi na vrhu še čakali in taktizirali 🙂 ). Med zadnjimi je Mega in seveda Luka (z Zvoha).

Lukov let

Lukov let

Ostali smo medtem, ko smo čakali na zadnje naše, že pospravili. Ker nas je dovolj, Mateja zapelje Manco in Slaka gor po LCja in Megov avto, mene in Mireta pa skipajo na ovinku za Grajcem.

Desno na travnik na start Za Grajcem, kjer mi Mire postavi, medtem ko vdenem tangice.

Potegnem in se zapeljem na travnik spodaj.

Zoranov let

Zoranov let

Tako sem, kljub Erzovi jutranji taktiki, zmanjšal razliko za vsaj enega njegovega prikritega preteklih dni (in današnjega dne)  🙂  .