Po neradodarni Grmadi se lačni letenja Erzo, Štus jr. in jaz pospešeno odpravimo na Socerb. Ob našem prihodu Kraševci ( Marko, Širca in Sila) že v zraku. Prvi spelje Erzo nato Štus jr. in zaradi tehničnih težav z letalno napravo po nekaj minutah še jaz. Socerb je dajal tisto po kar smo prišli jadranje. Dežurni stebri neprestano v obratovanju. Drajsali smo sem ter tja in uživali v prijetnih stebrih kateri so nas ponesli skoraj do 800 mnv.

Po kakšni urci skupnega jadranja s Kraševci oni prvi odstopijo. Mi pa še nakaj časa uživamo v spokojnem ozračju. Z Štusom jr. pristajava zgoraj, Erzo pa se je, kot po navadi odpeljal in nabral še kak Kilometer ali dva.

Po pristanku me prijazno pozdravi lokalni žužek

Žužek iz Socerba

Žužek iz Socerba

 

Rajko Sila in Štus Jr. sta tudi ovekovečila doživeto.

ŠTUSOVE FOTKE

in Rajkov Movie

Leti udeleženih

–Erzo–

–Štus jr.–

–Domen–

–Sila–

–Širca–

–Marko– (Ni objavljnega leta)

Zjutraj naložim Majko in se odpraviva na Štajersko, kjer jo v Slovenski Bistrici odložim, sam pa nadaljujem pot pod Pohorje kjer se s Parakrilci dobim v Pubu Promenada (njihov štab). Žnuderl B. na njihovem FORUMU napove ” Karavanke, Schoeckl, ali kateri V štart…”
Za Pohorje mi lokalci povejo da niso idealne razmere zanj zato opustim misel nanj. (V vednost_ trenutno postaja na pohorju javlja le smer vetra. Hitrost je napačna.)

Odločimo se Za Malič. Branko Ž. , Matej B. , Bojan O. in jz.  Avto pustim v Slo. Bistrici če bi slučajno pririnil proti vetru hehe 🙂 #JAPaJaDe
Na pristanku pod Maličem počakamo naročen paraTaxi in gor. Na štartu Srčko J. pedena tečajnike, mi pa se začnemo  pripravljat. Baze lepe in videt je, da nekaj se pa bo letelo. Frenk L. lepo jadra in mi se čim hitreje pripravimo. Pred mano Žnuderl B. In za njim jaz po majcenem premoru zaradi premalo vetra. Kar direktno iz štarta naberem do baze. In se vozim sem in tja brez določenega cilja.
Pa malce blodim in ogledujem meni nepoznan teren. Proti Zidanemu Mostu in Kumu se mi zdi preveč riskantno (Preveč plavega) , proti zahodu lepe baze a zaradi pravil zračnega prostora pomeni nizko letenje in me to odvrne. Proti vzhodu pa itak ne k piha od tam. Ostane mi ravnica k me je že od začetka mikala. Pa sem šel. Vmes poslušam zvok umirajočega variometra a k sreči imam backoup kateri me reši iz nizkega pobiranja pred ravnico do baze

Celje

Celje

 

in nato od baze pa do baze.

p1010689-01

Nad Arjo vasjo

 

p1010697-01

Pogled proti (V) Konjiški Gori in zadaj Pohorju pokritem z visoko oblačnostjo kot jo je predvidel Meteo-Parapente

 

p1010698-01

Pogled proti Mozirju (Z) Gora Oljka in za njo Golte

 

p1010701-01

Veleje in njegova 3 jezera Škalsko, Velenjsko ter Družmirsko. In pa seveda Šoštanjski Raufnk.

 

Ko sem se že videl na Koroškem me zaje*e gas, kateri se mi je odvezal a do vrvice nikakor nisem uspel prit, da bi ga porihtal. Tako, da se sprva še malo matram za Velenjem a preveč nazaj si ne upam k polej ven nebi moral. Je blo mal več vetra kt sem pričakoval a na splošno ga ni bilo kaj dosti.

p1010710-01

Velenjsko jezero (Globina 55m)

 

p1010713-01

Pogled proti izhodišču in pristanku ob Škalskem jezeru globine 19m.

Če pomislim je za ta let veliko pripomogla posodobitev moje opreme na bolj udoben sedež z dilo. S testarim zicem se zagotovo nebi sfajtal izpod inverzije.

domnov-let

Domnov let

 

brankov-let

Brankov let

 

Matej in Bojan sta štartala precej pozno za nama in sta dan rešila takole

bojanov-let

Bojanov let

 

matejev-b

Matejev let

 

In še Vizualizacija letov

(Doarama me je dala na preveliko višino! Ima morda kdo odgovor na to?)

 

 

DAN REŠEN.

Petek je in rad bi šel letet. Žan že dopoldan napove Grmado a je še vprašljiva zaradi premočnega vetra. Po 14i uri zaključim z delom in me nekako vleče na Gozd pa mi Žan ponudi Grmado, katero zagrabim. Na štartu srečava tudi Emila kateri je prav tako željen letenja. Piha lepo gor a na trenutke premalo. Žan ne okleva in kaj hitro v zraku že nabira. Sporoči, da je po vzletu zaradi S malce turbulentno. Za njim še Emil in po dolgih 15ih minutah še jaz ( Padalo je bilo muhasto in kar ni in ni hotelo it lepo gor. Kot da bi mi zameril, ker je bil tako dolgo spravljen v nahrbtniku). Pa mi le uspe ukrotit rOOka in lepo poštartam. Gre lepo nežno gor. Nobenih znakov o turbulenci. Ko pridem bližje pod Emila se odločim , da ga bom poskušal spremljat ne da bi ga pri tem oviral (Ker je le bolj navajen leteti sam), saj me zanimajo njegove skrivnosti domačega terena. Seveda se ob nekem trenutku pokažejo performančne sposobnosti padal in tako le blodim kot zmešana kura okoli štarta. Itak pa Žan sedaj že skoraj da pozna teren v nulo (neki pa tud zna) saj je 200m nad nama (1700+) in se skoraj zapiči v Nanos če bi mu kohonesi to dopuščali 🙂 Midva z Emilom pristaneva spodaj.

Domen

Domen

Emil

Emil

Žan

Žan

 

Skratka lepo mirno termično jadranje ampak po pristanku…PAZI TO…Nizko pod višino štarta iz smeri Grčarevec-Unec Transportno letalo Herkules seka smer iz katere je priletel Emil. To letalo je tako zelo tiho za svojo velikost, da ga niti zaslišal nisem, če me nebi o njem opozoril Emil. K sreči sva tisti čas že zlagala padala. Ker nas je Tom razvadil o svojih NOTAM opozorilih in ker je trenutno dec v Makedoniji na dopustu mnogi sploh ne vemo, da imajo po SLO vojaške vaje 🙂

Hercules

Hercules

Zgodaj zjutraj mi na misel pade Štajerska. Obiski&Projekti. Sploh glede na napoved naj bi na vzhodu najdlje vztrajalo sonce. Sploh me pa en štart še posebej matra! Med vožnjo pregledujem okoliške bele pike na Žanovi aplikaciji in mi pade v oči Krašnja. Tudi vetra ni nič kaj dosti saj je ura še zgodnja in zapeljem na štart, kjer pa piha povsem iz desne.

Ostalo se odvije takole…

Nadaljujem vožno naprej in že v Vranskem močan veter. Drevje precej polaga in upam na boljše vetrovne razmer bolj vzhodno. Na Celjskem naredim ovinek za ogled dveh belih pikic, ker letenje pač v takem vetru ni primerno.

Veter v Slovenski Bistrici ni več tako agresiven in ker je tam bolj kot ne ravnina podaljšam na Mariborsko Kalvarijo. Ta štart mi je še dolžan izpred dveh let ko sem tod gnezdil v robidovju zaradi prevelikega optimizma. Pobočje je bilo poraščeno z robido, vzletno mesto je bila peš pot šitoka še ne 2 metra in vetra nič. Me je razveselilo ko sem videl le visoko travo katere pa se ne veselim zlepa. Piha nič ali pa vsake tolko iz desne.

Postavim na tisti ozki poti in kolikor toliko porihtam štrike in čakam na primeren trenutek za vzlet…

 

Po pristanku že gledam v ekran ali je kdo v bližini na LiveTrackingu. Plač ! Če ne danes kdaj pa? Do tja imam slabe pol ure kar pa ne drži  zaradi obvoza katerega naredim po ozkih gozdnih poteh.

Do hriba prispem po vzhodni cesti katera pa na nekem mestu ni več prevozna. Pa saj ni več daleč do vrha. Parkiram kar tam in nadaljujem peš. Ko prispem na vzletišče se mi odpre razgled na prav nobel urejeno vzletno mesto. Malo je takih in škoda da je nam tako oddaljen.

Hitro se začnem pripravljat saj piha lepo gor a se to kaj hitro spremeni v dolgotrajno čakanje zaradi spremembe smeri Vetra. Bo video pokazal kaj vse sem pretrpel…

Nazaj do avta se odpravim peš. Vroče, soparno, suh gobec za popi***t voda pa v avtu. Vmes še zalutam po nekem kolovozu kateri pa ni več v uporabi in se na sredini hriba neha tako, da nazaj dol in spet gor. Pa saj ni toliko za hodit le sopara je neznosna. Oblačnost se čedalje bolj veča in kmalu po odhodu iz Plača me zajamejo prve plohe. Vmes itak napenjam oči po okoliških gričkih bela pika pa samo ena! Tile kraji so zlata jama za krtinarje.
To je za danes vse. Ju3 bo pa dež.

Po 14i hitro poštartam proti primorski, da izkoristim kar nam danes je dano, ker jutri nebo sploh!
Sam s seboj med potjo poizvedujem kako je z jato in ne zgleda prav obetavno. Je pokrito in se odločim za Vremščico. Tam me kaj hitro preplašijo močnejši sunki ter začetek pokrivanja visoke oblačnosti, ki prihaja iz Vipavske pa nadaljujem proti Ospu. Tam je travnik zagrajen zaradi žrebcev in bi moral hoditi vse do štarta ampak danes ne bom hujšal! Pa tudi piha počez bolj zahodne smeri. Obrnem in do Socerba…Tu se vsedem
in počinem na Socerbu #3 kateri je odlično urejen.
Občasno glasno zapojo borove krošnje ter upravičijo mojo nezagnanost. Poležavam in se polnim z vitaminom D kakšnih 20 min. In pridesta dva lokalca oldtimerja katera brez oklevanja postavita in vzletita (Eden od njih ima zelo dober občutek za handling in ga je bilo kar užitek opazovat). Ok, ozračje preverjeno in se pripravim še jaz. Za razliko od starejših mojstrov mene malo premetava po štartu a padalo vedno ulovim in iz sedečega položaja vzletim direktno v steber kateri me nabije gor in malo v rikverc. Na začetku se samo vozim čez stebre in nič kaj dosti ne obračam k nisem uleten. Rabim čas da preklopim v “Flying mode” Na trenutke je pač treba malčk pomigat drgač pa ok. V trenutku nezbranosti se znajdem dokaj nizko, da bi moral začet razmišljat o pristanku. Pa se le potrudim in steber z občutkom zavrtim do roba grebena in se po tem odločim za bolj pripraven pristanek na originalnem Socerbu (originalen Socerb = Socerb#1).

Domnov Socerb 3

Domnov Socerb 3

Skoraj se je zgodilo, da bi danes hujšal ampak sem prelen, da bi si drznil kaj takega in raje izkoristim preostali čas pod soncem v travi da spišem tale spis na Socerbu #2.
Resda bi lahko izkoristil dan za poštartat iz vseh tukajšnjih štartov ampak kaj če se zgodi da scurim. Kdo bi mi pa šel po avto!

Panorama na Socerbu #2

Panorama na Socerbu #2

 

 

Emil pa na Kikirikiju delal kilometre….

Emilov let

Emilov let

Komentarji (4)

 

Kot je že znano je bil del jate na Zavrhu. Nekaj so poletkali in vse o njihovih izkušnjah beri prejšnji Zoranov prispevek.

Drugi del jate ob 14:30 na Šodru, člani Štus, Mirko, Moja malenkost in še pUNČKO poberemo na uradnem pri Škorpijonu in tam se nam izza grebena pokaže Poje, katerega opazujemo kako ga odplakne dol do podna. Naslednjo sondo2 zagledamo ko zapeljemo pod želežniški most. Tip stoji na mestu in malo rikverca (čisto malo) in tako opazujemo ta obesek 2 min ( pilotu se je verjetno zdelo malo več 🙂 ) kako počasi zelo počasi napreduje od štarta dalje prot Trbeljniku ampak višine ni kaj dosti zgubljal.
Pridemo na štart in odločeni (1:3), da malce počakamo zaradi močnega razvoja južno in JV od nas in pa malo zaradi poprej videnega.

snapseed-01

Le mirko cinca, da bi čimprej poštartal. “Jaz še bolj živčen postanem, če čakam” potoži Mirko in se pripravi na polet.

IMG_20160506_160635
Veter je, pa ga ni (meša). Mirko čaka in čaka pa le potegne in podre, ker ga novo padalo prehiti. Ponovno se pripravi jaz mu asisteram ter ob pravem trenutku in idealni sapi odleti. Niti približno ni bilo videti, da bi imel kakršnekoli težave, kot sta jih imela Poje in Sonda2. Idealno curi in se pripelje vse do Vrhnike.

Miretov let

Miretov let

Mi še kar vedrimo in po 1h občutimo piš od pojavov za nami (piha močno po štartu navzdol) In pa vedno več je grmenja. Še malčk pomodrujemo in se odločimo za sestop z vozilom kjer se razidemo vsak po svoje.
V službi imam še nekaj nedokončanega dela in tako se odpravim naproti. Postorim kar je za postoriti in po odhodu opazujem kako nad Samotorico, Slevico in Koreno, kateri je bil ves dan osončen razpadajo še zadnje baze. Dneva še ni konec in škoda bi nebi bilo poskusiti potipat Gregotorco. Ta me matra od zgodnjih začetkov mojega letenja, odkar mi je Erzo prvič od daleč pokazal vse višinske štarte nad Horjulsko dolino. Le ta mi še manjka 🙂
Od parkiranega avta do štarta je približno 5 min. hoje a se da do štarta prit z vsakim malce višjim avtom (Ala LC).

2016-05-07 00.28.25

Na štartu piha lepo gor 0.5-1 m/s.

IMG_20160506_190014-01

(V daljavi lepo vidna cvetača za Zavrhom)
Tu sem pred leti že stal, ko sem imel še mojo prvo letalno napravo (Nuptse2). Takrat mi je bilo tukaj dokaj vprašljivo za uspešen prelet drevesne meje in to sem si vtisnil v spomin. Sedaj pa ko stojim na istem mestu študiram kaka kanta je bil tist padal 🙂 Dolgo sem odlašal s tem štartom, ker sem si ustvaril drugačno sliko zaradi nezmogljive opreme za ta projekt.
Postavim (veter pojenja in se popolnoma umiri) ter odletim ( z rahlo hrbtno sapico). Ostalo je pa vse dokumentirano z gibljivo sliko. Sem bom še prišel saj mi je lepši kot pa Samotorica pri kateri se dolgo vleče tisti prvi plato.

Domnova Gregotorca

Domnova Gregotorca

Po pristanku v oštariji pozdravim par znancev oz. ljubiteljev žlahtne kaplice in se odločim za hike do avta. Vmes srečam tudi Janeza Železnika (Janez Harmonike) in pove, da je tamal sin Erazem sedaj naredil izpit za zmaja (Tamal je sam sestavu trajk za projektno nalogo v srednji šoli. “Glavca”). Janez pa po 25ih letih ponovno poletel z samo zmajem brez pogona.

Urca hoje do avta po lepi vlaki vse do Samotorce.

 

Tale zgodba bo kratka kakor kratek je bil “moj” let. Ampak to ne velja za vse saj so se danes podirali rekordi!

Naša ekipa Mega, pUNČKA, Erzo, MiRolt in jaz. Na štartu že del tekmovalcev SloParagliding teama kateri so prišli z vlakom. Kasneje pridrvi tudi Reven, Poje in  Niko. In seveda številni drugi.

Napoved po modelu MeteoParapente kaže takole ob 13ih

Screenshot (34)

Screenshot (32)Screenshot (33)

S štarterko opazujeva dogajanje v zraku in na tleh. Se mi nikamor ne mudi, saj sem neprespan in lačen. Pojem en Snikers in se mi nič ne zgodi. Tako da dokazano njihova reklama laže.

IMG_20160430_114520-01

Prvi so v zraku Tekmovalci prec za njimi Erzo malo kasneje Mega in pUNČKA ter Mirko in nekako se počasi spravim tudi jaz.

V Zraku lepa dviganja z močnim vetrom in nizko bazo. Navijem do baze 1070m, kar je zame očitno premalo za pobeg nazaj a se vseeno odločim saj višje danes ne bo šlo. Ko zapustim nulco in padem v sink vidim v daljavi Erza kateri se nizko pobira nad Lezemi. Meni do tja ne bo šlo in se zapičim na konec doline Rožni Dol pa se nekaj matram in sem na tleh! Vbistvu so bili razj##ani neuporabni balončki

IMG_20160430_124353-01

Screenshot (36)

Nisem razočaran ampak le utrujen a vseeno dovolj pri volji za hike do štarta. Vmes na glavni cesti čez štreko dobim štop do Smuške ceste in peš po gozdu dalje.

IMG_20160430_134402

 

Pot se najprej strmo vzpne na Semenič potem pa po lepem gozdu po ravnem do Smuka.

IMG_20160430_134858IMG_20160430_134551

Po postaji Mega javlja, da bo pristal pri avtu a mu javim naj se odpelje saj bom jaz poskrbel za avto.  in tako se Striček odloči za prelet.

Vmes opazujem dogajanje nad seboj…

IMG_20160430_141307

Ko prispem, do avta Javita MiRolt in pUnčka svoji lokaciji in začne se logistični del dneva.

Oba sta nekje pri Dolenjskih Toplicah.

Screenshot (35)

Vmes poberemo še Jošta kateri je scuril v Novem Mestu in tako do Ljubljane spremljamo kje bo suril Mega. Nazadnje ko smo pri rutarju javi da bo scuril v Borovnico.

Uki je krstil na Zavrhu svojega Kinga, kateri ga je že prvič daleč ponesel in naj bo vedno tako 🙂

Screenshot (42)

Na koncu dneva pa prijetni šoki…

Prvak Jurij Vidic Smuk- Tolmin 162.3 Km

Screenshot (37)

Poje Smuk-Bevke-Zavrh-Vipava-Postojna 130.4 Km

Screenshot (38)

Žan Stootka na Kobala-Gemona in back 100.6Km

Screenshot (39)

Delux Kobala-Triglav-Bled 66.6 Km (Kje si lih to cifro trofnu 🙂

Screenshot (43)

Erzo Smuk-Krim-Zavrh-Pivka 111.1 Km

Screenshot (40)

Franci pa nažalost scuril v Velkih Laščah pri 66.7 Km

Screenshot (41)

Na današnji dan 30.04.2016 je bilo še mnogo lepih ter dolgih letov po Sloveniji katere si lahko pogledate na tej povezavi.

 

 

 

 

 

Ravno ko na delu malicam mi pUNČKA sporoči, da se gre ob 15ih na Zavrh. Kasneje Štus popravi na 14:45 kar pa zamudim ker imam opremo v Lj.
Super! lačen letenja da bi tudi plavega vsekal, če nebi šlo drugače a k sreči imam po novem spremenjen delovni čas od 06-14ih (To pišem zato, da se spomnite name tudi med tednom hehe… Jaz se bom pa potrudil bit vedno na tekočem kaj jata naklepa.)
No, da ne nakladam preveč…Ob 15ih sem na Šodru in prisedem k Stričku Megatu, zraven Mirko aka. MiRolt nato pa spotjo poberemo še pUNČKO. V prvem avtu pa Štus, Erzo, Poje, Iskra. Na poti za nami so bili tudi ekipa KreMa katerih ta dan nisem srečal in pa Idrijska enota Mlakar in Lapajne.
Vsi popisani in prešteti tako, da preidimo k letenju.

A__57A8                                       A__6266

Najavim se kot sonda. Napovedan veter blaga Sv-V smer. Piha Ravno toliko, da bi lahko malo bolj a vseeno potegnemo vzvratno in komaj , da se kupola formira se že zabrišem v #NoReturnZone. Zavijem levo, opazujem kje gmajna pleše, iščem ptice. Pimernega dviganja za mojo sposobnost ne dobim in bolj kot kaj drugega se peljem navzdol proti dežurcu nad Dolom. Tam pa le dobim dviganje meni primerno in začnem sukat. Lepo gre gor spodaj vidim MiRolta, ki išče in išče. Na štartu ni videti posebne panike (Kasneje izven da je bila ko sem se prikazal izza grebena).
Bližam se bazi nakar opazim nad Verdom lepo bazo. Zapustim lift na okoli 1450m in šibam proti Vrhniki. Bolj ko se bližam bolj mi je jasno, da ta edini oblaček izginja.

Baza nad Verdom

Naprej je pa itak brez baz in se usmerim proti BJ-ju in najavim verjetnostni pristanek pri BJju, kjer pa pri Sv.Trojici začne nekaj mixat ozračje. Je Pip pa pol PipPip in mi je bilo jasno, da nekaj se bo uštimalo iz teh Pipov. Višino sem sprva počasi vzdrževal nato pa nad vojašnico dobil meni uporabno dviganje in začel vrteti v smeri Planine. Ko sem bil dovolj visoko nad Planino jati javim novo lokacijo “Planina 1300m”.

Planina nad Vrhniko

Opazujem prelepo pokrajino pod menoj, katero sem pred kratkim zapustil in jo zamenjal za sivo Lj. 🙁 Mlado zeleno listje ter bela podlaga. Kontrast katerega si je vredno zapomnit, ker ga dolgo več ne bo (ali pač) vmes tuhtam smer ali v Logatec ali v Žiri 🙂

Naštimam pot po J strani Podlipske doline za v Žiri a tam gre samo v poden niti en sam Pip! Verjetno bi moral izbrati “Lee Side” Osončeno S stran doline. To poskusim ob naslednji priliki. 

Pristanem pri cerkvi v Podlipi.

Pristanek Podlipa

Domen zavrh

Tale vizualizacija je prav nobel…

 

Hitro pospravim in pot pod noge z dvignjenim palcem. Vstavi mi Tanja, ki gre prot Miznem Dolu. Ha super, bom šel pa še na Ulovko. Odloži me na križišču pr’Logarju in od tam peš na vrh Ulovke.

Ulovka

Vetra precej iz desne Vzhodne smeri. Občasno peleti tudi iz JV. Vedrim in opazujem intervale. Nekje na 5 min. še pokaže SV smer za kratek čas kateri sledi V in JV smer. Par sekundni premor in Spet SV. Itd. Ta Sv je kot kaže posledica rotorja in ker vetra ni tako strašansko veliko izkoristim ta rotor meni v prid. Odletim in nad drevesno mejo se izkaže ta močnejši V-JV veter kateri me kar tunka in za trenutek pomislim na pristanek pri okrepčevalnici saj sem v dvomih, če bom sploh prišel čez najnižjo točko. No, le nekako preletom čez, gugnja je precej in komaj, komaj da pridem do konca Razorske. Take Ulovke pa že dolgo ne 🙂 Pospravim, pome pride Erzo in me pelje do avta.

domen Ulovka

Kako so leteli ostali predstavniki pa naj povedo tracki letov.

Žan pa z Volkom po Grmadi…

Screenshot (31)

Nekaterim je uspelo malo poletkat nekaterim pa žal ne.

Screenshot_2016-05-02-14-33-45

Screenshot_2016-05-02-14-32-07

Screenshot_2016-05-02-14-31-13

Screenshot_2016-05-02-14-30-09

Screenshot_2016-05-02-14-29-29

Screenshot_2016-05-02-14-27-14

Screenshot_2016-05-02-14-26-23

Dopoldan posvet z upravnikom Slivnice Kosom glede idealne ure vzleta iz Slivnice. Dorečemo 11.30 iz Vrhnike. Z Jožekovim kombijem v Cerknico in gor na Slivnico. Na štartu na trenutke prižge močneje a še užitno. Sodelujoči in po štartih mestih smo bili Emil, Erzo, Mirko, Samsa, Mega, Iskra, pUNČKA, Uki (tandem s hčerko), Jaz in kot zadnji iz skupine Delux.

Emil, Erzo, Mega in Mirko lepo naberejo eni 2000 eni malo manj. Ostali se borimo nižje. Mega in Erzo odletita z vetrom JZ a le Mirko tiši nazaj v veter in precej nizko preleti vzletišče! (To se ne dela. Sploh če bi bil še močnejši veter bi se poigral rotor s pilotom)
Mene po štartu na desno kar požre med borovce in se odpravim bolj levo zunaj od štarta kjer le zagrabim sprva razje*an steber a potlej čez inverzijo kot po maslu in tudi močno gor. Smeji se mi in ko sem blizu 2000 začnem opazovati kje sta Mega in Erzo. Ne vidim ju in se prepustim vetru.

Pogled proti Borovnici

Pogled proti Borovnici

Upal sem, da bo prijelo zadaj nad Ravnikom in okolici. Vmes pa po postaji poslušam dogajanje iz zahoda. Mirko javi da je obvisel. Samsa pa v istem trenutku z ušesi na pristanek. Ravno tisti trenutek Faaca prispe na vzletišče Slivnice. Začne se reševalna akcija št.1.

Mirkov let

Na frekvenci veliko prometa, ki mi megli koncentracijo ravno ko nekaj prijemlje. Ne morem ga zadosti nabrat in na koncu scurim na velik pašnik med Godičevim in Strmco (Ne tisto Strmco k jo vsi poznamo!) Pri pristajanju me je gonilo kot že dolgo ne in sem bil kar srečen, da je padalo (Rook1, ki je še vedno super padalo :)) tako odpustljivo, čeprav se mi zdi da sem ga lepo krotil. Po tleh močan veter, ki mi dela nemalo preglavic pri zlaganju krila.

Domnov Pristanek

Domnov Pristanek

 

Domnov let

Domnov let

Komentar leta: Slivnico rutinirano poberem na 2k takrat se odločim za preskok. Vmes dekoncentracija zaradi M.M. na drevesu. sem pod inverzijo in ne morem pobrat! Na pristanku živahno kot že dolgo ne. Sem zadovoljen da vozim Rooka 😉

V tem času sta pristala tudi Mega in Erzo. Imela sta podobno špuro le, da pristaneta vsak po svoje. Mega na Veliki Ilovi Gori, Erzo pamalo prej v Dobre Polju.

Erzov let

Erzov let

Komentar leta: Na sondaži smo videli grozno inverzijo na 1200, a smo se vseeno odločili za Slivnico, ne da smo ravno verjeli, da jo bomo prebili, a upanje umre zadnje. ŽIVEL APRIL!

Uki Polet s hčerko Nežo

Uki Polet s hčerko Nežo

Ukijev polet s hčerko (GPS zatajil)

Iskrin let

Iskrin let

Jože pravi da ni uleten in zamuja na komandah

Emilov let

Emilov let

Emil je moral dol zaradi službe

Deluxov let

Deluxov let

Precej nizek se je odpravil dalje 🙂

Erzo preko GSMa preveri kakšna je situacija na zahodu in oba Mega in Erzo sta zverzirana za povratke in hitro dobita štop. Mega le 2 do Unca 🙂
Sam dobim štop razmeroma hitro glede na redek promet. Dogovarjamo se, da me odložita na križišču za Bloško Polico in Cerknico pa ravno tisti trenutek v daljavi opazim da nekdo zlaga padalo. Napnem oči in opazim 2 Deluxa in njun avto. “Kar tukaj vstavite prosim!” jima povem, da sem čez polje opazil našo ekipo in počakam ob cesti v Novi Vasi, da me pobere naša zemeljska podpora 🙂 Boris še enkrat potrdi, da je reševalna akcija uspela saj je bil večino časa na zvezi z zemeljsko ekipo. Odpeljemo se v Cerknico na črpalko. Tam že čaka skupina pilotov kateri so pristajali pod Slivnico. Manjkajo le še Samsa, Faaca in pa naš “AcroPilot” Mirko. Čez 10 min. prispejo. Faaca vidno utrujen, Mirko prestrašen in Samsa čisto navaden saj je vajen dreves.

Faaca Reševalec No.1

Faaca Reševalec No.1

Faaca

Faaca

 

Vanjin let

Vanjin let

Mirko Faaci ne mora plačat pijače, ker pogreša denarnico in tako se počasi začne reševalna akcija št.2.
Vmes Samsa zapelje reševat vozila kjer počaka še svojo dekle. Faaca si vzame svoj let, ki ga prej ni moral izkoristit.

Jaz in Iskra pa še malo pogledava po mestu kjer je Mirko tacal, če bi morda našla njegov tošelj. Pa ga nisva našla. Odpeljeva vozila dol v dolino, kjer se reševalna akcija št.2 zares prične. Mirko sumi, da jo je pozabil na zasilnem pristanku kjer si je slekel kombinezon. Od Faace dobimo navodila kam se usmerit, da najdemo Mirkovo smrekco.
V reševalni akciji št.2 prisotni oba Deluxa, Mirko, Iskra in jaz. Zapeljemo se zopet gor na Slivnico (zame že tretjič!) do štroma kateremu sledimo po pobočju navzdol kjer je bilo ponekod precej strmo.

Špela nas počaka z vozilom v dolini.
Iskali smo nek A drog številka xy pri katerem zavijemo desno. Nič od tega nismo našli. Saj smo hodili po brezpotju. Po navigiranju Mirkovega leta nam je bilo skoraj približno v pomoč pametni telefon a je Mirko prej našel svojo smrekco kot pa GPS. (Iskanje traja skoraj 1 uro)
V daljavi tuli, da je našel smrekco in čez čas še enkrat zatuli da je našel tudi denarnico. Super! reševalna akcija št.2 uspešno zaključena. Zbrani bod Smrekco brez vrha nam prva priča dogodka obrazloži, da je tošelj našel 10-15m stran kjer je bil ročaj od rezerve. (Tiste prve slike kjer pleza proti ročki)

Smrekca Mirko1

“Tamle je visu ročaj in pod njim je bla denarnica”

Smrekca mirko3

“Tu gor sem pa…”

Sedaj pa še dol v dolino po lepi na novo speljani vlaki in na Unec na jedačo in pijačo. Tam se nam pridruži tudi Mega in skupaj prisluhnemo prvi priči dogodka, ki opiše dogajanje takole:

“Spodaj sem se boril za tisto višino in počas curil pol sem pa dobu en steber tam gor nad lovsko opazovalnico nekje na pol višine grebena in sem se pobiral počas nazaj gor. Men se ni zdel da sem tok nizek. Jest sem bil 100m skor lhk. Jest sem naredu 2 kroga predn sem rezervo potegnu. Očitno sem se vozu iz stebra v steber ane, ne vem al pa nisem centriral dobr al kukr kol jest ne vem. In kukr jest vem ga mi je klofnil, Samsa je reku, da sem dobu frontalca, čeprav lahk frontalc na eni strani in sem tisto neki sicer lovil, zategnu tisto stran k je ta prvič naprej spizdla. Pol sem se pa že mal zgubu pa nisem več lovil praktično nič.Jest sem tkle gor pogledu in sm vidu da so štriki že vsaj enkrat okol (Beri navit) zato sem se odloču za rezervo. Pa rezerve nisem mogu nkuker potegnt. Res sm bil nizek ampak, če bi jo prec takrt potegnu k sem ta prvič ruknu za ročka bi blo še sigurn ob cajt. Tkrt pa pol še nisem vedu Pi*da kva nej nardim k ni šla ven, pol pa še enkrat, pa še enkrat pol me je pa že panika prjela! Ta tretjič mi je šele ratal. Pol sem pa že vidu, da letim direkt u drevesa tkole pod 45°. Ta glaven padal je bil vsepovsod odprt pa dobr pol Rezerva glih da je kej prjela ne vem če se je že čist formirala. Me je pa mal vrat bolu k sem v znak prbou nazaj u debl. Mene je najprej na smreki zanihal stran od nje potem pa nazaj s hrbtm u debl. Pol sem pa mal na smrek posedu pa začel vejce lomt pa rešvt. Od tal sem bil vsaj 5m sedež k sem ga spustu pa ene 3m. Tist padal se je zložu čez mene in čez veje tok, da nisem na celih špagah visu. Kle smo kar hitr rešli padalo ampak brez žagce bi bla pa velika je*ba! Sem probal odšraufat špagce pa ne moreš. So preveč zašponani karabinčki.” In tako naprej in tako naprej 🙂

Dobro je kar se dobro konča.