Vsi smo si enotni, da nad Buzetom termika, kljub lepemu soncu, ne bo obrnila vetra v želeno smer. Erzo vzame demokracijo (=volan) v svoje roke in gasa dol ob Mirni mimo Motovuna na Kaštelir.

Tu pa res piha rahlo gor SZ, JZ. Erzo spet takoj postavi in v luft in se zapelje v dolino med lesketajoče poljane.

Spet mi asistenti vse pripravijo, da samo potegnem Rooka in se odpeljem v dolino k Erzu na edini travnik ob cestici, ki ni zalit z vodo.

Zoranov let

Pospraviva in že sta Uki in Mega pri naju. Gor. In ker sedaj »bolj piha, kot prej« Erzo še enkrat potegne in se odpelje dol z nekaj dodatnimi zavoji (=jadra).

Sedaj pa nazaj proti domu. Ker pa je še nekaj dneva, se Erzo za Dragonjo odloči in zapelje na desno v griče iskati nove štarte. Burja je tu kar konkretna, tako, da smo na tej strani neuspešni in smo na koncu že skoraj na Poljanah (kjer bi najbrž lahko vsi idealno odleteli večerni let). Pa jaz navijam za Pomjan (ki ga še nimam – Mea culpa) in Erzo takoj podaljša do že znanega ovinka.

Piha idealno gor in v ugašajočem dnevu postavimo Erzo (zaresna oprema ), Uki in jaz – Mega je in bo zemeljska podpora…

Potegne Erzo, pa nekako ne gre padalo gor, tako da ponovi. V tretje ga spravi gor in se vrže čez rob … v šavje pod robom.

Takoj prekinemo akcijo priprav na letenje in aktiviramo akcijo obiranja padala in padalca. Dan ugaša. Mega je takoj v suhi krošnji pri filigranskem obiranju štrikcev. Ko pride Erzo na trdna tla, odvihra v vas po pripomočke – dobi velike obrezovalne škarje. Jaz izkopljem žagico iz zaresne opreme in še Uki se z njo pridruži dogajanju spodaj v strmini. Jaz pa na robu kibiciram, pospravim vso našo kramo, dokler se še kaj vidi in jo zbašem v avto.

Potem pa opravljam funkcijo PR predstavnika, da mimoidoče obveščam o dogajanju. Poskušam organizirati luč(i), saj se tema že spušča nad deželo. Kljub obsežni iskalni akciji pride domačin z lučjo ravno v trenutku, ko zmagovalna trojka že reši padalo in prihaja gor na plato (po cca 1 debeli uri).

Zelo zadovoljni in veseli, saj se vsi peljemo domov zdravi in brez praski in še vsa padala so z nami 🙂 .

Že včeraj zvečer je Lokovšek poklical in lobiral za današnje silvestrovsko letenje na Kovku (baje bo danes še boljše, kot je bilo včeraj na Kovku – množica padalcev si je včeraj res nabirala še zadnje letošnje kilometre): »ob 10h pri Anji, kar bo, bo dopoldne, Samo je že potrdil kombi…«…

Danes sicer nizka inverzija in napovedanega še vedno veliko JZ, padavin pa ne bo. In ker je zadnji dan v letu, ga je treba izkoristiti. Sploh, ker me Erzo in Mega dražita, da moram zaokrožiti številke v dveh kategorijah statistike: manjka mi cca 1 ½ ure do 200 in dobrih 20km do 3000 km… (to smo ugotovili šele zadnjič na poti z Buzeta domov, saj sem letos statistiko kar zanemaril in jo le poredko pogledal…).

Tako smo danes res zgodnji (sicer predvsem zato, ker kasneje baje že prihaja poslabšanje z JZ…): ob 9.15 na Železniški poberem Erza, medtem ko Uki odpove sodelovanje. Mega se naloži nekaj čez 9.30 na Uncu. Frenk pa po telefonu sproti odlaga, ker je baje današnja napoved slabša, kot včeraj…

Pred Vipavo vidimo, da je Kovk v bazi in vetra že čez 8. Tako samo podaljšamo proti Lijaku, saj v oni smeri še sije sonček in se sveti modro nebo. Pod Lijakom smo okoli 10h in ni še nikjer nikogar. Erzo spodbuja za takojšnjo akcijo, zato samo z LCjem gor in na start.

Plan je, da mi Erzo pomaga na startu, Mega pa takoj dol z avtom, da me reinfuzo naloži v primeru curaže. Erzo že računa, da tudi samo z glajdom lahko naberem vsaj 5km na let in to ponovimo 4x, 5x, pa imam km… za 1 ½ ure pa bo malo težje.

In res se Erzo in Mega izkažeta za vrhunsko logistično in športno/akcijsko podporo. Samo iz avta stopimo, že mi Erzo razgrinja starega Mentorja (Mega pa že odpelje dol). Proti pričakovanju konkretno piha J že lepo gor, zato samo potegnem in sem v luftu.

Na levo ob pobočju do roba in gre samo počasi gor. Levo proti Zmajarski in naprej proti Čavnu nosi meglice konkretno gor in baza je pod Zmajarsko nekje na višini roba. Lepo drži in dviguje in ko me začne dvigovati v bazo, se zapeljem samo v desno bolj ven in sem že pod njo. Pri Zmajarski sem ves čas tik pod bazo že bolj zunaj nad Vitovljsko cerkvico Sv.Marije, kot pri grebenu. Samo še 15-20 mi gre naprej. Ker pa drži, počasi rinem naprej.

Na vogalu pod Skretom me čisto ustavi (samo še 5-7 naprej), zato obrnem in nazaj. Sedaj grem nazaj s 50+ in seveda levo od pobočja zunaj (desno se pobočje skoraj ne vidi, saj je že vse v bazi). Zmajarsko ekspresno pustim desno nad sabo (sem pod robom, nekje na 860m). Sem tik pod bazo in se vizualno usmerim proti V robu na Lijaku in držim smer. Pa z leve prinese na videz redke meglice in sem v trenutku sredi mleka (sedaj po tracku vidim, da me je tudi dvignilo za cca 50m – torej v bazo). Čeprav po »občutku« vozim »naravnost proti Lijaku«, se mi kompas počasi obrača; in ker imam hitrost 50+, si rečem, da moram samo stran od pobočja in se usmeriti proti J (N na kompasu mora kazati proti meni)!!  Pa že tik pod/pred sabo zagledam krošnje smrek (jelk?). Samo zapeljem v najbolj košate in se ustavim in se počasi z zatikanjem speljem do tal.

Zoranov let na drevo

Spravim se iz sedeža, kaže, da je z mano vse ok, saj se sploh nisem nič udaril. Vse okoli je megla (ampak zares 🙂 ), da še do vrhov ne vidim.

Pojma nimam kje sem (nekje med Zmajarsko in Vojašnico na robu ??). Pokličem po postaji; nihče ne odgovori. Mobilni telefon nima signala. Prlimam lokacijo v SMS Megu in Erzu z obvestilom, da je vse OK – ko bo vsaj za trenutek signal, bo že šlo dalje – da le ne bodo sprožili akcije, ker nimajo zveze z mano in ne vedo, kaj je z mano (v resnici nihče sploh ni vedel/slutil, da je kaj narobe). Ker GoogleMaps ne delajo, saj ni signala (lokacija na prazni podlagi), zalaufam moj OziExplorer z lokalnimi zemljevidi in vidim, da sem na platoju na 880m, 100m stran od ceste !! (očitno me je dvignilo čez rob na plato in me odložilo kakšnih 400m za robom) . Padalo visi na vejah nad mano. Najprej kaže, da ga ne bom spravil sam dol (ga bom začasno pač pustil tukaj), potem ga le nekako zguncam in ko se zlomi še nekaj suhih vej, ga končno privlečem do sebe.

Vse zbašem v rukzak in se odpravim proti cesti po rahlo zasneženih kraško skrotasto skalnato razdrapanih gozdnih tleh. Po 2 min vidim na zemljevidu, da grem v napačno smer proti robu, stran od ceste (sedaj skozi mleko med drevesi posije tudi nekaj sončne svetlobe in tudi vizualno določim, kako približno so smeri neba.

Po 5 min spotikanja sem na spluženi asfaltni cesti (od Trnovega mimo Zmajarske). Pešačim v smeri Trnovega, ko dobim signal – in mi crkne telefon (baterija 70% vendar crkne!) !!! Zamenjam z rezervno baterijo iz žepa in imam signal in dobim Mega, ki je nekje v zraku. Skoraj hkrati ga dobim tudi po postaji. Razložim situacijo in Mega se že nameni na pristanek, pa sliši po postaji najino konverzacijo tudi Samo, ki se takoj ponudi, da pride s kombijem po mene, saj je ravno na poti dol s starta.

Počasi hodim naprej proti Trnovem. Doslej ni bilo tukaj žive duše, naenkrat pa mimo pripelje zapored vsaj 5 ali 6 avtov (lovcev), ki jih energično poskušam ustaviti (če se ne bi uspel preko Mega uskladiti s Samom, bi bili moja edina rešitev, saj v teh gozdovih najbrž ni veliko prometa), pa vsi samo pritisnejo na plin.

Končno čez nekaj časa pripelje še eden – sedmi, ki le ustavi in me potegne do Trnovega, kamor ravno pripelje Samo.

 

Čeprav naj bi bil danes SV, Kovk vso jutro pridno javlja JZ in hitro se zedinimo, da je današnji cilj Primorska: Čaven, Kovk (ali Lijak). Simon je že od včeraj prijavljen, z njim Dušan (ata Štus). Še Mega je za in seveda Jean. Tik pred odhodom se odzove tudi Delux (s Špelo), medtem ko bo Igor prišel kasneje za nami.

Na Vrhniki se v LCja naložita Rakičana, na Uncu Mega, na Ravbarkomandi Jean (Planina je še vedno skoraj odrezana od sveta…) in k Anji. Med potjo se pUnČkA informira in potem poveže z Igorjem.

Pri Anji je že jasno, da gremo kar gor na Kovk (4/6,5 JZ) in k nam se zbašeta še Boris in Špela. Vseh sedem+x padal gor in na start in takoj začnemo postavljati, saj lepo piha gor (dokler še…). V luft jaz, Jean, Mega, Simon, Dušan, Delux.

Balončkasto, s sunkovitimi dviganji (in spuščanji) veter od vsepovsod (skratka precej spomladansko ?); više napovedani S, SZ, pri grebenu J, JZ, JV. V prvi rundi do zadnjih skal pred Predmejo, potem gredo nekateri naprej na Čaven (Mega, Delux, Jean), drugi pa nazaj. Nazaj grede je že nekaj drugih v zraku in ko pridem spet nad start, ravno speljeta Igor in pUnČkA.

Še ena runda proti Predmeji, vendar jaz obrnem nekaj za Hubljem in nazaj. Ves čas je treba kar delati in zavrteti pravi čas, da ne pridem prenizko, oziroma, da se spet spravim nad greben. Na Podrti naberem do 1000 in se odpeljem čez proti Vipavi. Pridem globoko pod Plaz (cca na 400), se tu še malo matram in poskušam rešiti, medtem ko Simon (ki je šel takoj za mano s Kovka) pristane blizu pumpe v Vipavi.

Simonov let

Simonov let

Tudi sam se predam in pristanem pri na travniku pred picerijo na Placu.

Zoranov let

Zoranov let

pUnČkA takrat enkrat toplanda, da reši Igorjev avto in padalo parkira na zloglasni borovec za startom. Med pospravljanjem pristane ob meni še Dušan.

In kmalu je tu že Špela z LCjem, ki vodi zemeljsko logistiko. Jean in Mega toplandata, da pomagata rešiti prej omenjeno padalo z zloglasnega bora.

Megov let

Megov let

 

Mi do Anje, da Špela prestopi v Delux avto in se še enkrat odpelje na Plac, kjer pristaneta še Jean in Igor.

Jeanov .. let

Jeanov .. let

Igorjev let

Igorjev let

Z Jeanom se odpelje naprej po Borisa, ki v glajdu pristane pred Podnanosom.

Borisov let

Borisov let

Preostali pa se zberemo v piceriji na Placu na zaključno druženje.

Spet smo dobili več, kot smo pričakovali 🙂 …


Borisov filmčk

Čeprav je napoved deževna, vreme še vztraja. Domen se aktivira in pričnemo se usklajevati za lokacijo. Izbereva Ulovko. Dobiva se na pristanku.

Screenshot_20160619-094845

Na štartu naju že čaka Mirko, ko pa prideva do vrha pa samo za sekundo še ujameva Rooka v zraku. Po postaji javi, naj greva čim prej, predno bo dež. V daljavi se vidi sivo zaveso, ki se približuje. Prileti že nekaj dežnih kapelj.

Začneva postavljati, piha z leve, pa tudi dol. Speljem prvi. V zraku rodeo, precej JV, ki me ustavlja. Precej nizko gre čez drevje. Domen prekine dvig in opazuje rokenrol. Po videnem se odloči, da ne gre in pospravi. Jaz pristajam na začetku Podlipe, Mirko pri avtu.

Ulovka - Mirko

Ulovka – Mirko

Ulovka - Jean

Ulovka – Jean

 

Mirkota zapeljem do bara Hesper, kjer se dobimo s Kastnerjem. Nekaj časa kafetkamo, vreme pa se vedno bolj izboljšuje (glede dežja, ne vetra). Ker mi še ni do zaključevanja letalnega dneva, se s Kastnerjem odločiva za projekte, Mirko pa gre domov.

Najprej na Trčkov grič, ki ga še nimam. Kastner medtem zapelje Mirkota do avta, do Trčkovega griča se odpravim sam. Tudi tam veter bolj neugoden, ampak se da vzleteti. Čez drevesa pa ne pridem in 2x pristanem pred grmovjem pri najnižji točki. Tretjič si vzamem še več zaleta in me najprej lepo dvigne, nato pa me veter popolnoma zabremza, spusti skoraj na tla, tiščim proti luknji, pa me odnaša stran. Kastner snema od spodaj. Vidim da tudi tokrat ne bo šlo čez drevje zato odvijem. Vse skupaj kakšne pol minute v zraku, metrov pa bore malo.

Jean - Trčkov grič

Jean – Trčkov grič

 

Trčkov grič iz Kastnerjeve perspektive.

Še vedno mi ni dovolj, Kastnerju ni niti do Krošljevega hriba (ki ga še nima). Zato se odločim za zloglasne Hribe SV. Piha močno in krivi drevje, ampak ne dovolj, da bi imel pomisleke. Čudim se, kako se je lahko Erzo obesil na hruško, saj je čisto dovolj prostora. Postavim pod daljnovodom, dvignem padalo, skušam stabilizirati, piha precej iz desne. Rinem naprej pa komaj naredim kakšen korak naprej, veter je premočan. Iz tal me ne dvigne. Še kar skušam porivati naprej, vleče me pa vedno bolj proti hruški. Odločim se prekiniti par sekund prepozno, saj je levi del padala zapel v najbolj ostro vejo…

Hruška 2:0

Hruška 2:0

Kastner mi pomaga odhakljati ujetega backa Iona, z dolgo palico ga odreši v petih minutah. Jaz pa domov z nalepko krpat 5 cm dolgo in široko rano sredi celice…

Dopoldan posvet z upravnikom Slivnice Kosom glede idealne ure vzleta iz Slivnice. Dorečemo 11.30 iz Vrhnike. Z Jožekovim kombijem v Cerknico in gor na Slivnico. Na štartu na trenutke prižge močneje a še užitno. Sodelujoči in po štartih mestih smo bili Emil, Erzo, Mirko, Samsa, Mega, Iskra, pUNČKA, Uki (tandem s hčerko), Jaz in kot zadnji iz skupine Delux.

Emil, Erzo, Mega in Mirko lepo naberejo eni 2000 eni malo manj. Ostali se borimo nižje. Mega in Erzo odletita z vetrom JZ a le Mirko tiši nazaj v veter in precej nizko preleti vzletišče! (To se ne dela. Sploh če bi bil še močnejši veter bi se poigral rotor s pilotom)
Mene po štartu na desno kar požre med borovce in se odpravim bolj levo zunaj od štarta kjer le zagrabim sprva razje*an steber a potlej čez inverzijo kot po maslu in tudi močno gor. Smeji se mi in ko sem blizu 2000 začnem opazovati kje sta Mega in Erzo. Ne vidim ju in se prepustim vetru.

Pogled proti Borovnici

Pogled proti Borovnici

Upal sem, da bo prijelo zadaj nad Ravnikom in okolici. Vmes pa po postaji poslušam dogajanje iz zahoda. Mirko javi da je obvisel. Samsa pa v istem trenutku z ušesi na pristanek. Ravno tisti trenutek Faaca prispe na vzletišče Slivnice. Začne se reševalna akcija št.1.

Mirkov let

Na frekvenci veliko prometa, ki mi megli koncentracijo ravno ko nekaj prijemlje. Ne morem ga zadosti nabrat in na koncu scurim na velik pašnik med Godičevim in Strmco (Ne tisto Strmco k jo vsi poznamo!) Pri pristajanju me je gonilo kot že dolgo ne in sem bil kar srečen, da je padalo (Rook1, ki je še vedno super padalo :)) tako odpustljivo, čeprav se mi zdi da sem ga lepo krotil. Po tleh močan veter, ki mi dela nemalo preglavic pri zlaganju krila.

Domnov Pristanek

Domnov Pristanek

 

Domnov let

Domnov let

Komentar leta: Slivnico rutinirano poberem na 2k takrat se odločim za preskok. Vmes dekoncentracija zaradi M.M. na drevesu. sem pod inverzijo in ne morem pobrat! Na pristanku živahno kot že dolgo ne. Sem zadovoljen da vozim Rooka 😉

V tem času sta pristala tudi Mega in Erzo. Imela sta podobno špuro le, da pristaneta vsak po svoje. Mega na Veliki Ilovi Gori, Erzo pamalo prej v Dobre Polju.

Erzov let

Erzov let

Komentar leta: Na sondaži smo videli grozno inverzijo na 1200, a smo se vseeno odločili za Slivnico, ne da smo ravno verjeli, da jo bomo prebili, a upanje umre zadnje. ŽIVEL APRIL!

Uki Polet s hčerko Nežo

Uki Polet s hčerko Nežo

Ukijev polet s hčerko (GPS zatajil)

Iskrin let

Iskrin let

Jože pravi da ni uleten in zamuja na komandah

Emilov let

Emilov let

Emil je moral dol zaradi službe

Deluxov let

Deluxov let

Precej nizek se je odpravil dalje 🙂

Erzo preko GSMa preveri kakšna je situacija na zahodu in oba Mega in Erzo sta zverzirana za povratke in hitro dobita štop. Mega le 2 do Unca 🙂
Sam dobim štop razmeroma hitro glede na redek promet. Dogovarjamo se, da me odložita na križišču za Bloško Polico in Cerknico pa ravno tisti trenutek v daljavi opazim da nekdo zlaga padalo. Napnem oči in opazim 2 Deluxa in njun avto. “Kar tukaj vstavite prosim!” jima povem, da sem čez polje opazil našo ekipo in počakam ob cesti v Novi Vasi, da me pobere naša zemeljska podpora 🙂 Boris še enkrat potrdi, da je reševalna akcija uspela saj je bil večino časa na zvezi z zemeljsko ekipo. Odpeljemo se v Cerknico na črpalko. Tam že čaka skupina pilotov kateri so pristajali pod Slivnico. Manjkajo le še Samsa, Faaca in pa naš “AcroPilot” Mirko. Čez 10 min. prispejo. Faaca vidno utrujen, Mirko prestrašen in Samsa čisto navaden saj je vajen dreves.

Faaca Reševalec No.1

Faaca Reševalec No.1

Faaca

Faaca

 

Vanjin let

Vanjin let

Mirko Faaci ne mora plačat pijače, ker pogreša denarnico in tako se počasi začne reševalna akcija št.2.
Vmes Samsa zapelje reševat vozila kjer počaka še svojo dekle. Faaca si vzame svoj let, ki ga prej ni moral izkoristit.

Jaz in Iskra pa še malo pogledava po mestu kjer je Mirko tacal, če bi morda našla njegov tošelj. Pa ga nisva našla. Odpeljeva vozila dol v dolino, kjer se reševalna akcija št.2 zares prične. Mirko sumi, da jo je pozabil na zasilnem pristanku kjer si je slekel kombinezon. Od Faace dobimo navodila kam se usmerit, da najdemo Mirkovo smrekco.
V reševalni akciji št.2 prisotni oba Deluxa, Mirko, Iskra in jaz. Zapeljemo se zopet gor na Slivnico (zame že tretjič!) do štroma kateremu sledimo po pobočju navzdol kjer je bilo ponekod precej strmo.

Špela nas počaka z vozilom v dolini.
Iskali smo nek A drog številka xy pri katerem zavijemo desno. Nič od tega nismo našli. Saj smo hodili po brezpotju. Po navigiranju Mirkovega leta nam je bilo skoraj približno v pomoč pametni telefon a je Mirko prej našel svojo smrekco kot pa GPS. (Iskanje traja skoraj 1 uro)
V daljavi tuli, da je našel smrekco in čez čas še enkrat zatuli da je našel tudi denarnico. Super! reševalna akcija št.2 uspešno zaključena. Zbrani bod Smrekco brez vrha nam prva priča dogodka obrazloži, da je tošelj našel 10-15m stran kjer je bil ročaj od rezerve. (Tiste prve slike kjer pleza proti ročki)

Smrekca Mirko1

“Tamle je visu ročaj in pod njim je bla denarnica”

Smrekca mirko3

“Tu gor sem pa…”

Sedaj pa še dol v dolino po lepi na novo speljani vlaki in na Unec na jedačo in pijačo. Tam se nam pridruži tudi Mega in skupaj prisluhnemo prvi priči dogodka, ki opiše dogajanje takole:

“Spodaj sem se boril za tisto višino in počas curil pol sem pa dobu en steber tam gor nad lovsko opazovalnico nekje na pol višine grebena in sem se pobiral počas nazaj gor. Men se ni zdel da sem tok nizek. Jest sem bil 100m skor lhk. Jest sem naredu 2 kroga predn sem rezervo potegnu. Očitno sem se vozu iz stebra v steber ane, ne vem al pa nisem centriral dobr al kukr kol jest ne vem. In kukr jest vem ga mi je klofnil, Samsa je reku, da sem dobu frontalca, čeprav lahk frontalc na eni strani in sem tisto neki sicer lovil, zategnu tisto stran k je ta prvič naprej spizdla. Pol sem se pa že mal zgubu pa nisem več lovil praktično nič.Jest sem tkle gor pogledu in sm vidu da so štriki že vsaj enkrat okol (Beri navit) zato sem se odloču za rezervo. Pa rezerve nisem mogu nkuker potegnt. Res sm bil nizek ampak, če bi jo prec takrt potegnu k sem ta prvič ruknu za ročka bi blo še sigurn ob cajt. Tkrt pa pol še nisem vedu Pi*da kva nej nardim k ni šla ven, pol pa še enkrat, pa še enkrat pol me je pa že panika prjela! Ta tretjič mi je šele ratal. Pol sem pa že vidu, da letim direkt u drevesa tkole pod 45°. Ta glaven padal je bil vsepovsod odprt pa dobr pol Rezerva glih da je kej prjela ne vem če se je že čist formirala. Me je pa mal vrat bolu k sem v znak prbou nazaj u debl. Mene je najprej na smreki zanihal stran od nje potem pa nazaj s hrbtm u debl. Pol sem pa mal na smrek posedu pa začel vejce lomt pa rešvt. Od tal sem bil vsaj 5m sedež k sem ga spustu pa ene 3m. Tist padal se je zložu čez mene in čez veje tok, da nisem na celih špagah visu. Kle smo kar hitr rešli padalo ampak brez žagce bi bla pa velika je*ba! Sem probal odšraufat špagce pa ne moreš. So preveč zašponani karabinčki.” In tako naprej in tako naprej 🙂

Dobro je kar se dobro konča.

Na današnji dan…

image

© Tom Pavlič

ko se peljem iz službe v daljavi opazim dogajanje na Hribi SV. Bolj ko se bližam ostrejša postaja slika… Smeh… belo rumen xc2 obešen na hruško. Očitno so danes Hribi v nekem trenutku premagali tovariša Erza 🙂 Itak sem se moral ustavit in zadevo ovekovečit 😉

Pogled proti zahodu

image

Ter pogled proti JV

image

Ker je tovariš že imel dva pomočnika iz vasi, sem se jaz lotil izdelave podaljška za ročno žago katero sem pritrdil na leskovo vejo z le dvema trakcema bele in oranžne barve. Začuda je ta DIY opravil funkcijo in na daljavo odžagal 3 močno zapletene veje.  Dogajanje opazi tudi Delux in pri odprti šipi iz avta dokumentira situacijo.

image

Padalo le rešimo iz drevja in dokaj hitro vzpostavimo red pri štrikih saj se mudi letet (skakat). Erzo pomaga sovaščanu odnesti lestev jaz pa mu postavim padalo na vzletišče Hribi.
Me grabi, da bi tudi sam skočil pa nimam opreme saj dan ni bil planiran za skakanje.
Pride Erzo, se vpne in ponudi izposojo opreme po njegovem skoku.
Izkoristim ponujeno in poletim tja čez cesto. Lepo leti za tako staro in znucano padalo.
Tudi Deluxa je zagrabila potreba po skoku.

image

image

Delux se zanima tudi za Hribi V in ne traja dolgo, ko že stojimo na vzhodnem vzletišču katero izgleda takole…

image

image

Ta posnetek nakazuje kako zelo zahteven je ta štart za vzletet 🙂 Link do posnetka
Precej položno a tudi tukaj oba odletita Delux v drugo in Erzo v prvo. Jaz pa odpeljem avto v dolino 🙂

Po vseh teh opravljenih skokih dan za Erza še ni rešen saj mu nagaja tehnika pri zapisu in objavi letov, kar je bil tudi povod, da ga je odneslo v hruško. Pa mu posodim svoj telefon s FlyMejem na Hribi SV. Odleti, in glej ga zlomka…Ga ponovno ne mora naložit!
Informativno kateri zaporedni dan … Serija
Tudi Delux izkoristi zadnje luxe svetlobe in se nato razidemo vsak po svoje. Erzo precej užaloščen in
obupan nad vso to nedelujočo tehniko.
Drži pa vsekakor zasluge za množičen porast obiska na vseh štartih Hribi kateri postajajo precej odmevni v PG sceni.
Oče Poje je neverjetno v enem samem dnevu odletel iz vseh treh vzletišč SV, V in SZ
Sandro Clemente se je pohvalil o vzponu na SV štart in obisk tudi objavil na socialnem omrežju

image

image

Napovedal se je tudi Gradišek in gotovo se še kdo pripravlja na tovrsten podvig.
pustimo se presenetiti 🙂

OLC Komentarji:

Jožetov polet 11.3.2016:

Ne vem, kaj je danes mene prijelo, da…
Tako zahtevnega vzletišča pa že dolgo ne. Trikrat odletel, da je enkrat prijel… Pa še postvil sem nad dalnovodom, dvignil, in z odprtim padalom odletel (tekel) pod dalnovodom. Nekaj pa je le prednost majhnih padalčkov. — Jože Poje

  • Rok Hrovat : Trenutni aktualni rekorder 😉 [11.03.2016 12:51]
  • Franci Reven : Jože si pa res krut,Erzo se trudi,vse poskuša,pol pa pride en Jože in mu spelje rekord. [11.03.2016 17:44]
  • Rafael Kerin : Bravo, a bo tudi video rekordnega leta? 😉 [11.03.2016 17:59]

Erzo 11.3.2016:

Iz bolniške postelje zberem le toliko moči, da grem ali k dohtarju ali pa na Hribe. Seveda samo na Hribe, kjer se zgodi enkraten dogodek v mojem življenju, ki se ne bo ponovil: imam visok obisk Pojeta, ki veselo poskakuje z vseh strmali Hribov. Sicer danes odleten Zavrh – Vrhnika. Treka ne bo.

Erzo 12.3.2016:

Bolniška postelja 2.dan: grem in zmorem toliko moči, da grem po skoku še k dohtarju. Ko tam opravim, se zavem, da sem pustil padalo pod Hribi; tudi to je bolezen.

  • Aleš Bajda : đoging virus razsaja?!? 🙂 [12.03.2016 14:44]
  • Aleš Bajda : Erzo=Košir, včasih letim hit pa dauč, včasih pa počas pa mau hehe 😉 [12.03.2016 14:10]

Erzo 13.3.2016:

Krim 13

  • Domen Kastner : Ja sej je boljše bit bolj zgoden, k kasneje zna bit gužva 🙂 [13.03.2016 07:35]
  • Andrej Erznožnik : Saj včeraj je bla ne vem kako bo danes, menda pride tud Pavlič s celim avtobusom [13.03.2016 07:42]
  • Tom Pavlič : Ti se hecaš, sam jaz res, vsakič ko se peljem proti Ljubljani, napenjam oči kje so tej Hribi! Sem pa videl, da je to sedaj Dars končno rešil:
    shrani.si/f/1H/ar/3xGgRXST/izhod-hribi.jpg [13.03.2016 09:02]
  • Aleš Bajda : Upam, da so zacahnal še iz Lj. strani ko jih bom jest isku… 🙂 😉 [13.03.2016 09:07]
  • Sandro Clemente : Včeraj sem bil tam, sem letel ob osemnajstih pa xctrack ne registriral let (prekratko?).. Hribi International !! [13.03.2016 09:26]
  • Sandro Clemente : goo.gl/photos/8BitG6h7sa89sMnt5
    goo.gl/photos/TdKZnnAgHAMu6hcQ7 [13.03.2016 10:05]
  • Janez Kocjan – JanKo. : ne me j….! pa vi ste to vzel “zares”!? ;)) ;)) ;)) [13.03.2016 10:07]
  • Matevž Gradišek : Moram enkrat pridet, ker vidim, da je to fajn h&f hrib. [13.03.2016 12:19]
  • Sky Rider : Kako pa zdravje? [13.03.2016 13:12]
  • Andrej Erznožnik : Sandro, Poje je oni dan štartal 3x na SV, da mu je 1x track prijelo. Tudi to je čar Hribov, razen napornega vzpona. Očitno si Hribi energetsko še želijo tvojega obiska. Odpira se dirka v smislu ameriškega divjega zahoda: kdo si bo vpisal lepšo štartno pozicijo na Hribih! Potreben je vsaj eden od treh možnih štartov. Izvajalci vseh treh štejejo v posebno
    razvrstitev! Paziti na visokonapetnostne vodnike. Vročine nimam! [13.03.2016 14:23]

Domen, Delux, Erzo 14.3.2016:

Obiranje hruške, fotka pride.

  • Luka Padalc : Test novega padala? So bile spomladanske razmere? [14.03.2016 18:33]
  • Edvard Pohl : Glih se pripravljam za tečajniško zimsko alpinistično turo in bi mi taka plezarija prav prišla 🙂 [14.03.2016 20:15]
  • Gregor Malenšek : Sam kje je pa Erzo? Njegovega tracka ne vidim. [14.03.2016 21:46]
  • Domen Kastner : Ne luka sem si izposodil za skok pi obiranju 🙂
    Edo danes bi lahko povadil vrvne manevre na hruški 😉 Gregor, tehnične težave z inštrumenti ima. [14.03.2016 22:28
  • Gregor Malenšek : Bravo! Na teh Hribih se pa res dogaja. [14.03.2016 19:47]

Erzo 15.3.2016:

  • Denis Medja : Je to sam jutranji štart a se da tudi kasneje startat:)
    Drugic ko bom v ljubljani moram tut za štart pogledat. [15.03.2016 08:09]
  • Sky Rider : A včeraj pa ni ratalo? Serija prekinjena? [15.03.2016 08:29]
  • Ciril Ovsenik : A je to Erzotov petelinji zajtrk?:-)) [15.03.2016 08:44]
  • Miro Žitko : Hribi bodo letos zasenčili planico. Vsi poleti so čez 200m pa še vsak dan jih spremljamo [15.03.2016 09:16]
  • Simon Rant : GPS interval nastavi rajši na 0,1 sekunde 🙂 [15.03.2016 11:12]

Erzo rešuje 72. dan serije na deževen dan in obesi Mantro na drevje.

Erzov let

Erzov let

Erzov komentar leta

Bujenje je ob 6h, toda spričo kapljevin na stešnem oknu nad pojslo, ni z vstajanjem nič. Ko se le zležem, mi radarska slika pokaže, da od Grosuplja proti Dolenjski sploh ni dežja! Panika. Ko se peljem, je dež že do Biča. Na štartu suho, prbija pa jug, z leve in tud odzadej, čez bližnje smreke. Ko poskušam vzletet sem 1x blizu oreha, dvignem in sunek vetra mi padalo odloži na krošnjo… Nikjer nikogar. Vsaj pri sebi sem, tako da takojci vzamem drugo padalo in hop z njim v dolino po žago, ki je nimam. Pa pride za mano eden z avtom dol, če vem kje je tisti, ki se je obesil gor. Saj to sem jaz! Pelje me gor, že poje motorka in padalo je nepoškodovano na tleh. Zaključek akcije 10,50.

Fotografije
https://picasaweb.google.com/108326879846611201365/20160208stranjepridobrnicu

Spremljanje serije
https://kafol.net/code/xcg/streak.php

Vsaj en preleten kilometer
https://kafol.net/code/xcg/streak.php?km

Različni štarti
https://kafol.net/code/xcg/exotic.php

Prisotni: Uroš, MatejaM, LukaK, Erzo, Mega, Mirko, Domen in jaz se odpravimo na Vremščico – spodnji štart. Tam so bili tudi kraševci (Rajko, MarkoV). Veter kar močan, ampak super za igračkanje okrog grebena. Erzo nabija svojih 400 ur v tem letu in jih tudi doseže. Kastner pa, podobno kot Ikar preblizu sonca – on preblizu drevja in sede dol.

Kastner gnezdi

A photo posted by Jean Caffou (@jeancaffou) on

Uroš mu že pomaga, toplandam še jaz, malo poslikam in pomagam in zahvaljujoč Kastnerjevi žagici je vse skupaj hitro rešeno, razvozlano in brez kakršnihkoli poškodb!

Jean topland

Erzo medtem še nabija štarte na zgornjem štartu

Ko je vse rešeno, se vsi pomečemo dol in se spodaj še malo balinčkamo.

Nato pa dan zaključimo v piceriji.