160619 Ulovka

Čeprav je napoved deževna, vreme še vztraja. Domen se aktivira in pričnemo se usklajevati za lokacijo. Izbereva Ulovko. Dobiva se na pristanku.

Screenshot_20160619-094845

Na štartu naju že čaka Mirko, ko pa prideva do vrha pa samo za sekundo še ujameva Rooka v zraku. Po postaji javi, naj greva čim prej, predno bo dež. V daljavi se vidi sivo zaveso, ki se približuje. Prileti že nekaj dežnih kapelj.

Začneva postavljati, piha z leve, pa tudi dol. Speljem prvi. V zraku rodeo, precej JV, ki me ustavlja. Precej nizko gre čez drevje. Domen prekine dvig in opazuje rokenrol. Po videnem se odloči, da ne gre in pospravi. Jaz pristajam na začetku Podlipe, Mirko pri avtu.

Ulovka - Mirko

Ulovka – Mirko

Ulovka - Jean

Ulovka – Jean

 

Mirkota zapeljem do bara Hesper, kjer se dobimo s Kastnerjem. Nekaj časa kafetkamo, vreme pa se vedno bolj izboljšuje (glede dežja, ne vetra). Ker mi še ni do zaključevanja letalnega dneva, se s Kastnerjem odločiva za projekte, Mirko pa gre domov.

Najprej na Trčkov grič, ki ga še nimam. Kastner medtem zapelje Mirkota do avta, do Trčkovega griča se odpravim sam. Tudi tam veter bolj neugoden, ampak se da vzleteti. Čez drevesa pa ne pridem in 2x pristanem pred grmovjem pri najnižji točki. Tretjič si vzamem še več zaleta in me najprej lepo dvigne, nato pa me veter popolnoma zabremza, spusti skoraj na tla, tiščim proti luknji, pa me odnaša stran. Kastner snema od spodaj. Vidim da tudi tokrat ne bo šlo čez drevje zato odvijem. Vse skupaj kakšne pol minute v zraku, metrov pa bore malo.

Jean - Trčkov grič

Jean – Trčkov grič

 

Trčkov grič iz Kastnerjeve perspektive.

Še vedno mi ni dovolj, Kastnerju ni niti do Krošljevega hriba (ki ga še nima). Zato se odločim za zloglasne Hribe SV. Piha močno in krivi drevje, ampak ne dovolj, da bi imel pomisleke. Čudim se, kako se je lahko Erzo obesil na hruško, saj je čisto dovolj prostora. Postavim pod daljnovodom, dvignem padalo, skušam stabilizirati, piha precej iz desne. Rinem naprej pa komaj naredim kakšen korak naprej, veter je premočan. Iz tal me ne dvigne. Še kar skušam porivati naprej, vleče me pa vedno bolj proti hruški. Odločim se prekiniti par sekund prepozno, saj je levi del padala zapel v najbolj ostro vejo…

Hruška 2:0

Hruška 2:0

Kastner mi pomaga odhakljati ujetega backa Iona, z dolgo palico ga odreši v petih minutah. Jaz pa domov z nalepko krpat 5 cm dolgo in široko rano sredi celice…

Leave a Reply