Ker vem, da naslednjih nekaj dni ne bom letel, poskušam zjutraj narediti kakšno kombinacijo. Ker sem zelo na tesnem s časom (ob 12h moram biti nazaj v Lju), odšibam proti edinemu možnemu startu (vse ostalo je v meglah do tal) – Lijaku. Na poti poskušam pridobiti Mega (na bolniški) za prevoz, pa žal ne more tako zgodaj. Svetuje mi Igyja in ta pove, da bo čez eno uro na pristanku.

Ko pridem pod Lijak, čakam 15 min, če se bo Igy mogoče pojavil. Pa ga seveda ni. Modrina brez oblačka in čudovit sonček. Kljub burji  vso pot do sem, je tu mirno in bi odletel. Zapeljem se gor do parkinga, z namenom, da se vržem z Nuptsejem dol. Pa mi ura pove, da se stvar ne bo izšla, saj mi bo zmanjkalo časa za prevoz gor po avto. Obrnem in se odpeljem v Lju…

Popoldan pa se jata formira v smeri Istre….

Erzovi Medici

Erzovi Medici

Erzov komentar leta: Eden večjih obiskov ever: po vrsti kot hiše v Trsti: jaz, Gaberšek, Ciglič, Ščuka, Širca, Kavčič, Valenčič. In zapiha lepo gor, čeprav ob prihodu ni tako. Do baz in še.
Komentarji (4)
  • 1.Tomaž Čopi : …ampak Zavoj je pa Zavoj…. [28.02.2013 21:27]
  • 2.Airie Sasha : Sva malo letela skupaj, sam potem sem pa obrnil proti ucki da ulovim sonce pod bazami. 
    @ Tomaž 😀 [28.02.2013 21:46]
  • 3.Andrej Erznožnik : kaj zavoj … tam je pihalo tud dol…. in kot lijak je na čase tudi zavoj precenjen (pomni ni edini štart s katerega se da odlično leteti), pa saj to že veš, si že velik fant [28.02.2013 21:56]
  • 4.Tomaž Čopi : Za tiste, ki delamo,ustvarjamo…..nimamo časa iskat sreco na nekih novih ali starih in ne prevec termično dobrih startih. Sigurno jih je in sigurno so dobri,…vendar čas dela svoje! [28.02.2013 22:51]

Potem pa še:

Erzov Motovun

Erzov Motovun

Erzov komentar leta: za tole veš, b.h. je kriv Cigla, ki je tako lepo pristajal spod, da je moral gor.
S tem pa zdražil še Gaberška, Ščuko in seveda mene.
Komentarji (3)

Danes spet burja. Po Slo v glavnem megličasto in oblačno, na Primorskem sonce. Navijam za Primorsko, še bolje Istra, pa nobenega zanimanja. Mega se uči uporabljati levo roko 🙂 in ga danes še ne dražim, Erzo se dela, da ga ne zanima, ker bo v četrtek tapravo (ampak kolikor ga poznam, mora imeti neke nujne stvari, sicer bi že bil za stvar 🙂 ). Še Damjana pokličem za vsak slučaj, pa ga tudi ne potegne, tako da sam zapeljem proti J.

V Razdrtem že sonček in … burja. Erzo vmes pokliče (firbec 🙂 ) in pove, da je Ščuka šel na Kaštelir (no, kaj sem rekel, v katero smer bi morali iti…), ampak seveda že prej, zdaj je že prepozno.

Najprej grem pogledat na svoj dolg – Sv.Križ (Hrpelje javlja 2,5/3,5 VSV). Zarijem avto v sneg in z merilcem na vrh – 8/13,8 SV, torej precej z leve. Drevje šumi in pristanek v Odolini (ki sva si ga zadnjič z Erzom ogledala) je daleč, daleč…

Dol v avto in proti KP. Burjica piha in tablica javlja med 4 in sunki do 8 na koprskih in portoroških postajah. Zapeljem gor na Poljane in zaparkiram v blato. Lepo mirno. Odtacam na start, kjer je nekaj sledov snega (ostalo pa je blato) in pomerim. Piha idealno gor, najin oranžni trakec od zadnjega obiska tukaj je lepo napet in ves vodoraven. Že hočem po robo, pa završi golo vejevje in merilec pokaže sunek 12,8. Sicer je med 4 in 6, ampak vsake toliko pa spet prbije. Malo cincam in razmišljam (no, predvsem cincam), pa mi tole ni preveč všeč… Odtacam nazaj v avto in proti LJU. Kar malo razočaran…

Zjutraj kliče prvi Andrej (Samsa). S  Slejkom sta za. Okoli 12h. Lijak. Mega lahko. Manca se je tudi rezervirala. Erzo na terenu, pa bo končal. Predlaga 11.30 (pride tudi Kavčič) na Vrhniki. Andrej in Tom gresta naprej, jaz čakam ob 11.30 na Vrhniki.

Najprej Erza. Potem ga grem pobrat na bližnji teren (da bo hitreje). Potem čakava v avtobusu skupaj. Kavčiča. In zveva da Kavčič nekje čaka Aleša (Mohoriča) in čakava in je ura 12 in je 12.30 in je 12.45, ko se končno priklopita. Mega vmes 10x pokliče, kje smo, ker se na Lijaku leti že od 11h. Do Unca krajši zastoj. Manca pride kasneje.

Končno proti Lijaku in krasne bazice od Postojne naprej. Ko pridemo pod Lijak, jih je nekaj visoko nad dolino (bazic in padalcev), večina pa že curi, ker je Lijak v gosti senci. Tudi Andrej in Tom.

Andrejev let

Andrejev let

Gasa gor z Igyjem (nepričakovana usklajenost njegovega odhoda 🙂 ) in na start, ki je ena mešanica blata in snega … in blata.

Takoj začnem postavljati, levo proti rezervnem startu pa tudi Erzo in Mega in Miha in Mohorič. Istok pove, da vsi že nekaj časa čakajo, ker ni nič. Pa še mi naprej čakamo. Končno potegne Miha Kavčič in odleti naprej pred start in mu kar rata dobiti neko dviganje in začne nabirati. Malo za njim gre Mohorič, potem pa Erzo. Najprej curita, potem pa nekje na desno proti Kromberku dobita rahlo dviganje. Mohorič počasi scuri, Erzo pa vztraja in vztraja in … vztraja in… vztraja in mu končno rata nabrati in se odpelje nekam proti Krasu.

Ostali čakamo na startu. Piha od zadaj (obrat na burjo popoldan baje napovedan 🙁 ) in sploh noče ponehati. Tu in tam kdo izgubi živce in hoče odleteti, pa samo podre v blato in nazaj gor. Enemu ali dvema uspe odleteti v vratolomni akciji.

Potem potegne Mega naprej in mu padalo podre in prekine in potem mu Manca in Andrej in Tom postavijo nazaj (med našim neskončnim čakanjem so prišli gor… pa še mnogo drugih). Mega potegne drugič naprej in dobi padalo lepo gor, pa zalaufa direkt na skalo, se spotakne in skoraj trešči naprej, pa se nekako ujame in že kaže, da bo OK, pa se spet spotakne in se prevali čez rob. Padalo za trenutek obstoji napeto, kot da bo vzletelo (upajoče gledam, da se bo Mega prikazal izza roba pod njim), potem pa se sesuje.

Jaz se že hočem izpeti in odlaufati dol, pa so že Samsa in Tom in Manca in še kakšnih 10 drugih na poti k njemu. Kmalu zavpijejo, da je vse OK in da že pobirajo padalo, Mega pa tudi prileze po pobočju gor. Boli ga rama in kar odšiba naprej gor na parking. Andrej in Tom odneseta robo za njim, pa tudi Manci je dovolj. Čakam, da se vrne Tom.

Ker se veter ne spremeni in vztrajno bolj ali manj piha od zadaj, večina pospravi in začne odhajati. Dva Italijana še poskušata, eden odleti, drugi pa še 3x podre v blato tik pred robom. Končno mu uspe. Jaz sem ves trd od 2-urnega stanja na mestu in raje še čakam, kot pa da začnem pospravljati, da ne govorim še o poti gor na parking.

Ko pride Tom, malo podebatirava, kako je situacija z Megom, potem pa se odločim in potegnem in zalaufam in sem v luftu. Naprej ven, me nekajkrat fajn zgunca, potem pa se umiri in ekspresno potonem z burjo proti pristanku. Nad pristankom pa kar drži in še nekaj minut obračam in zavrtim in lovim neka majhna dviganja, potem pa pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, zvem, da je Manca odpeljala Mega na urgenco, Miha je pri Anji, midva z Alešem pa greva iskat Erza proti Sežani.

Erzov let

Erzov let

V Dutovljah ga naloživa in gasa proti Vrhniki. Še malo koordinacije z Manco, kako je na urgenci in kaže, da nič hujšega, najbrž celo ni nič zlomljenega…

Danes pa res izgleda vse brezupno. Povsod sneži, povsod masa novega snega. Tudi Istra je bela, V Piranu in Portorožu vse belo. Na Goriškem pa močna burja (Kovk 20/28), tako da niti ne pogledam tamkajšnjih kamer. Iščem (med delom), pa nič. Za tacat po novem snegu mi ni…

Pokliče Erzo, da danes pač ne gremo. Sprašujem za kakšno idejo, pa se samo smeji. Megličasto s sneženjem povsod do podna.

Potem pa pogledam slučajno kamero Nova Gorica (okoli 14h) in tam je sonce ! Brez snega! Dim gre naravnost gor, pa občasno rahlo proti V ! Pa postaje tudi javijo da je v N.Gorici 2,5/4,6 Z. Ampak na Kovku pa 20/25m/s burje !!

Pokličem Erza, pa je neomajen. Da mi številko od Kanteta. Pokličem Kanteta, ga ne dobim. Pa se mu sproži čez nekaj minut telefon in pokliče (telefon, ne on…) nazaj in slišim notri šumenje in veter in mi je jasno: človk je že v luftu ! Vpijem v telefon. Ništa. Odneham. Pokličem Igyja, ki potrdi, da je tam lep sonček, preko kamere mi pokaže trakce, ki kažejo lep Z in pravi, da je skoraj super (samo nobeden še ni prišel letet)… Ko zaključim, me pokliče Kante, ki pove da je nekje na terenu in da to, kar je slišati po telefonu nažiga burja, ki polaga drevesa. Ne, danes pa ne bo za letet na Lijaku…

Pokličem v drugo Mega (prvič se je javil z kote XJZ2K Javornik), ki je že prismučal v dolino. Milo ga nagovarjam za akcijo=pogledat kako je na Lijaku in seveda pristane. Da gre z mano za šoferja (če sem pač tak psiho).

In že šibam po obvoznici in proti Vrhniki, ko zvemo za popoln kaos in zastoj  med Uncem in Postojno. Mega predlaga eno pijačo pri Portusu, potem pa domov. Ko se prebijem do Unca skozi kolono in sneženje in kaos, predlagam, da se odpoveva pijači in greva še malo naprej. Po stari cesti do skoraj stoječe kolone skozi Postojno nama vzame dodatno urico (?), potem pa spet nazaj na avtocesto in naprej skozi metež. Sunki burje so konkretni in vedno močnejši, ko se spuščava v Vipavsko dolino. Tu naj bi že izločali tovornjake… Vse klobase trepetajo vodoravno. Ampak snega je vedno manj in ko prideva v Selo, tudi burje ni več, ampak piha nek JV.

Pod Lijakom vse mirno in rahel Z. Gasa gor delno na elektriko (Prius) in po Megovi strokovni oceni gum kar na start po manjših snežnih ovirah. Vzamem gorsko opremo, na start, začneva postavljati, pa mi razpade zadrga na jakni … Mega mi da svojo bundo in mimogrede zaveže raztrgan štrikec na Nuptseju (od včeraj?), medtem ko se jaz naštimam. Malo posvaljka padalo dol. Občasno pihne od zadaj, občasno od spredaj. Bolje ne bo.

Potegnem , zalaufam in sem v luftu. Samo ven. Nekaj šejkanja, potem pa samo močen V in v mraku pristanem pri Igyju.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pride Mega, se že grejem v lokalu. Gasa nazaj proti Uncu v burjo in snežni metež… V taki burji, kot sva se peljala nazaj po Vipavski, pa še res nikoli nisem/nisva bila tukaj, z mislijo, da bi se dalo leteti … Kdo je rekel, da danes pa Lijak ne bo 🙂 ?!

Že zjutraj rahlo sneži. Vztrajno iskanje luknje ne obrodi sadov. Močna burja J od Lju, na Brniku pa tudi piha V 5/8. Na Krvavcu piha malo manj, med sneženjem celo posije sonček.

Erzo pokliče malo provokativno, da mu danes res ni treba. Nazadnje upam na Zavrh, pa so spodaj v Borovnici sunki do 7. Še enkrat govoriva z Erzom, ki pove, da na Vrhniki polaga drevesa in ker sliši, da me še vseeno matra, da bi kam šel, me začne malo krotiti. In ker res ne vidim realnega cilja, se tudi jaz predam. Pač danes ne bomo leteli…

Takoj ko končava, pokliče Damjan (!), da je dosti pavziral in da že šiba po obvoznici proti Zavrhu (saj je bilo včeraj tam tako super…). Povem mu, kakšno je stanje tam doli in hitro obrne skozi predor proti Gorenjski. Takoj se priključim. Ko odhajam iz Lju, Damjan poroča, da pod Šmarno piha idealno (mogoče bi šla na Šmarno… ), pa mu povem, kako je na Brniku in nadaljuje do Vodic. Javi, da tam polaga (kot na Strmci takrat, ko smo vadili z Megom hrbtni start…), tako da se odločiva za Sv.Lovrenc. Če bo tam kaj več sreče.

Dobiva se na pristanku. Rahlo sneži, piha pa nula. Preoblečeva se iz civilk in z njegovim avtom gor do konca splužene ceste. Vzamem gorski komplet (tangice+Nuptse in seveda +rezerva 🙂 ), da bo najlažje in zagaziva po rahlo shojeni cesti gor.

Pri cerkvici zimska idila z obilnim sneženjem. Postaviva drug ob drugem in si stacava vsak svojo vzletno špuro. Sneg sproti pokriva padali. Seveda je Damjan hitrejši, in prvi potegne in laufa do konca ravnega dela in … odleti med goste snežinke proti komaj vidni dolini.

Takoj za njim potegnem jaz in tacam po snegu in tudi približno ne začutim, da bi padalo prijelo, čeprav je nad mano. Na robu malo posilim, pa samo sedem v sneg pod seboj. Naberem in gor in šeenkrat strumno tacam svojo špuro. Postavim v drugo in še predno potegnem, je padalo že napol zasneženo (sneženje občutno jača). V dolino se skoraj ne vidi več. Potegnem in odlaufam malo hitreje (boljša špura 🙂 ) in začutim, da je padalo celo malo prijelo. Na robu posilim, za trenutek sem celo nad tlemi, pa me posadi na sneg nekaj m niže. Zdaj imam nekaj več višine za nazaj pregazit.

Še v tretje potacam špuro in postavim. Damjan se zanima, kako je in me spodbuja, naj se ne predam, saj se zdaj celo malo bolje vidi (od spodaj gor).

Odlaufam še v tretje in zdaj imam še malo več hitrosti in padalo gre lepše gor. Še pred robom ga začutim in odlaufam naprej v zrak in zagrabi in se odpeljem ven 🙂 !! V zraku praktično nič ne vidim, ker mi snežinke nabijajo v oči (seveda sem brez očal 🙁 ). Zapeljem proti pristanku in kar drži, tako da moram kar malo vijugati, da dovolj zbijem višino in pristanem pri gajbici za križiščem.

Zoranov let

Zoranov let

Hitro pospravim skupaj s snegom, ki spet zasipava padalo. Damjana poberem na cesti na poti gor, se zapeljeva do njegovega avta in razlaz. Leteli smo (nepričakovano – pa še nov letos 🙂 )…