Ker vem, da naslednjih nekaj dni ne bom letel, poskušam zjutraj narediti kakšno kombinacijo. Ker sem zelo na tesnem s časom (ob 12h moram biti nazaj v Lju), odšibam proti edinemu možnemu startu (vse ostalo je v meglah do tal) – Lijaku. Na poti poskušam pridobiti Mega (na bolniški) za prevoz, pa žal ne more tako zgodaj. Svetuje mi Igyja in ta pove, da bo čez eno uro na pristanku.

Ko pridem pod Lijak, čakam 15 min, če se bo Igy mogoče pojavil. Pa ga seveda ni. Modrina brez oblačka in čudovit sonček. Kljub burji  vso pot do sem, je tu mirno in bi odletel. Zapeljem se gor do parkinga, z namenom, da se vržem z Nuptsejem dol. Pa mi ura pove, da se stvar ne bo izšla, saj mi bo zmanjkalo časa za prevoz gor po avto. Obrnem in se odpeljem v Lju…

Popoldan pa se jata formira v smeri Istre….

Erzovi Medici

Erzovi Medici

Erzov komentar leta: Eden večjih obiskov ever: po vrsti kot hiše v Trsti: jaz, Gaberšek, Ciglič, Ščuka, Širca, Kavčič, Valenčič. In zapiha lepo gor, čeprav ob prihodu ni tako. Do baz in še.
Komentarji (4)
  • 1.Tomaž Čopi : …ampak Zavoj je pa Zavoj…. [28.02.2013 21:27]
  • 2.Airie Sasha : Sva malo letela skupaj, sam potem sem pa obrnil proti ucki da ulovim sonce pod bazami. 
    @ Tomaž 😀 [28.02.2013 21:46]
  • 3.Andrej Erznožnik : kaj zavoj … tam je pihalo tud dol…. in kot lijak je na čase tudi zavoj precenjen (pomni ni edini štart s katerega se da odlično leteti), pa saj to že veš, si že velik fant [28.02.2013 21:56]
  • 4.Tomaž Čopi : Za tiste, ki delamo,ustvarjamo…..nimamo časa iskat sreco na nekih novih ali starih in ne prevec termično dobrih startih. Sigurno jih je in sigurno so dobri,…vendar čas dela svoje! [28.02.2013 22:51]

Potem pa še:

Erzov Motovun

Erzov Motovun

Erzov komentar leta: za tole veš, b.h. je kriv Cigla, ki je tako lepo pristajal spod, da je moral gor.
S tem pa zdražil še Gaberška, Ščuko in seveda mene.
Komentarji (3)

Danes spet burja. Po Slo v glavnem megličasto in oblačno, na Primorskem sonce. Navijam za Primorsko, še bolje Istra, pa nobenega zanimanja. Mega se uči uporabljati levo roko 🙂 in ga danes še ne dražim, Erzo se dela, da ga ne zanima, ker bo v četrtek tapravo (ampak kolikor ga poznam, mora imeti neke nujne stvari, sicer bi že bil za stvar 🙂 ). Še Damjana pokličem za vsak slučaj, pa ga tudi ne potegne, tako da sam zapeljem proti J.

V Razdrtem že sonček in … burja. Erzo vmes pokliče (firbec 🙂 ) in pove, da je Ščuka šel na Kaštelir (no, kaj sem rekel, v katero smer bi morali iti…), ampak seveda že prej, zdaj je že prepozno.

Najprej grem pogledat na svoj dolg – Sv.Križ (Hrpelje javlja 2,5/3,5 VSV). Zarijem avto v sneg in z merilcem na vrh – 8/13,8 SV, torej precej z leve. Drevje šumi in pristanek v Odolini (ki sva si ga zadnjič z Erzom ogledala) je daleč, daleč…

Dol v avto in proti KP. Burjica piha in tablica javlja med 4 in sunki do 8 na koprskih in portoroških postajah. Zapeljem gor na Poljane in zaparkiram v blato. Lepo mirno. Odtacam na start, kjer je nekaj sledov snega (ostalo pa je blato) in pomerim. Piha idealno gor, najin oranžni trakec od zadnjega obiska tukaj je lepo napet in ves vodoraven. Že hočem po robo, pa završi golo vejevje in merilec pokaže sunek 12,8. Sicer je med 4 in 6, ampak vsake toliko pa spet prbije. Malo cincam in razmišljam (no, predvsem cincam), pa mi tole ni preveč všeč… Odtacam nazaj v avto in proti LJU. Kar malo razočaran…

Zjutraj kliče prvi Andrej (Samsa). S  Slejkom sta za. Okoli 12h. Lijak. Mega lahko. Manca se je tudi rezervirala. Erzo na terenu, pa bo končal. Predlaga 11.30 (pride tudi Kavčič) na Vrhniki. Andrej in Tom gresta naprej, jaz čakam ob 11.30 na Vrhniki.

Najprej Erza. Potem ga grem pobrat na bližnji teren (da bo hitreje). Potem čakava v avtobusu skupaj. Kavčiča. In zveva da Kavčič nekje čaka Aleša (Mohoriča) in čakava in je ura 12 in je 12.30 in je 12.45, ko se končno priklopita. Mega vmes 10x pokliče, kje smo, ker se na Lijaku leti že od 11h. Do Unca krajši zastoj. Manca pride kasneje.

Končno proti Lijaku in krasne bazice od Postojne naprej. Ko pridemo pod Lijak, jih je nekaj visoko nad dolino (bazic in padalcev), večina pa že curi, ker je Lijak v gosti senci. Tudi Andrej in Tom.

Andrejev let

Andrejev let

Gasa gor z Igyjem (nepričakovana usklajenost njegovega odhoda 🙂 ) in na start, ki je ena mešanica blata in snega … in blata.

Takoj začnem postavljati, levo proti rezervnem startu pa tudi Erzo in Mega in Miha in Mohorič. Istok pove, da vsi že nekaj časa čakajo, ker ni nič. Pa še mi naprej čakamo. Končno potegne Miha Kavčič in odleti naprej pred start in mu kar rata dobiti neko dviganje in začne nabirati. Malo za njim gre Mohorič, potem pa Erzo. Najprej curita, potem pa nekje na desno proti Kromberku dobita rahlo dviganje. Mohorič počasi scuri, Erzo pa vztraja in vztraja in … vztraja in… vztraja in mu končno rata nabrati in se odpelje nekam proti Krasu.

Ostali čakamo na startu. Piha od zadaj (obrat na burjo popoldan baje napovedan 🙁 ) in sploh noče ponehati. Tu in tam kdo izgubi živce in hoče odleteti, pa samo podre v blato in nazaj gor. Enemu ali dvema uspe odleteti v vratolomni akciji.

Potem potegne Mega naprej in mu padalo podre in prekine in potem mu Manca in Andrej in Tom postavijo nazaj (med našim neskončnim čakanjem so prišli gor… pa še mnogo drugih). Mega potegne drugič naprej in dobi padalo lepo gor, pa zalaufa direkt na skalo, se spotakne in skoraj trešči naprej, pa se nekako ujame in že kaže, da bo OK, pa se spet spotakne in se prevali čez rob. Padalo za trenutek obstoji napeto, kot da bo vzletelo (upajoče gledam, da se bo Mega prikazal izza roba pod njim), potem pa se sesuje.

Jaz se že hočem izpeti in odlaufati dol, pa so že Samsa in Tom in Manca in še kakšnih 10 drugih na poti k njemu. Kmalu zavpijejo, da je vse OK in da že pobirajo padalo, Mega pa tudi prileze po pobočju gor. Boli ga rama in kar odšiba naprej gor na parking. Andrej in Tom odneseta robo za njim, pa tudi Manci je dovolj. Čakam, da se vrne Tom.

Ker se veter ne spremeni in vztrajno bolj ali manj piha od zadaj, večina pospravi in začne odhajati. Dva Italijana še poskušata, eden odleti, drugi pa še 3x podre v blato tik pred robom. Končno mu uspe. Jaz sem ves trd od 2-urnega stanja na mestu in raje še čakam, kot pa da začnem pospravljati, da ne govorim še o poti gor na parking.

Ko pride Tom, malo podebatirava, kako je situacija z Megom, potem pa se odločim in potegnem in zalaufam in sem v luftu. Naprej ven, me nekajkrat fajn zgunca, potem pa se umiri in ekspresno potonem z burjo proti pristanku. Nad pristankom pa kar drži in še nekaj minut obračam in zavrtim in lovim neka majhna dviganja, potem pa pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, zvem, da je Manca odpeljala Mega na urgenco, Miha je pri Anji, midva z Alešem pa greva iskat Erza proti Sežani.

Erzov let

Erzov let

V Dutovljah ga naloživa in gasa proti Vrhniki. Še malo koordinacije z Manco, kako je na urgenci in kaže, da nič hujšega, najbrž celo ni nič zlomljenega…

Danes pa res izgleda vse brezupno. Povsod sneži, povsod masa novega snega. Tudi Istra je bela, V Piranu in Portorožu vse belo. Na Goriškem pa močna burja (Kovk 20/28), tako da niti ne pogledam tamkajšnjih kamer. Iščem (med delom), pa nič. Za tacat po novem snegu mi ni…

Pokliče Erzo, da danes pač ne gremo. Sprašujem za kakšno idejo, pa se samo smeji. Megličasto s sneženjem povsod do podna.

Potem pa pogledam slučajno kamero Nova Gorica (okoli 14h) in tam je sonce ! Brez snega! Dim gre naravnost gor, pa občasno rahlo proti V ! Pa postaje tudi javijo da je v N.Gorici 2,5/4,6 Z. Ampak na Kovku pa 20/25m/s burje !!

Pokličem Erza, pa je neomajen. Da mi številko od Kanteta. Pokličem Kanteta, ga ne dobim. Pa se mu sproži čez nekaj minut telefon in pokliče (telefon, ne on…) nazaj in slišim notri šumenje in veter in mi je jasno: človk je že v luftu ! Vpijem v telefon. Ništa. Odneham. Pokličem Igyja, ki potrdi, da je tam lep sonček, preko kamere mi pokaže trakce, ki kažejo lep Z in pravi, da je skoraj super (samo nobeden še ni prišel letet)… Ko zaključim, me pokliče Kante, ki pove da je nekje na terenu in da to, kar je slišati po telefonu nažiga burja, ki polaga drevesa. Ne, danes pa ne bo za letet na Lijaku…

Pokličem v drugo Mega (prvič se je javil z kote XJZ2K Javornik), ki je že prismučal v dolino. Milo ga nagovarjam za akcijo=pogledat kako je na Lijaku in seveda pristane. Da gre z mano za šoferja (če sem pač tak psiho).

In že šibam po obvoznici in proti Vrhniki, ko zvemo za popoln kaos in zastoj  med Uncem in Postojno. Mega predlaga eno pijačo pri Portusu, potem pa domov. Ko se prebijem do Unca skozi kolono in sneženje in kaos, predlagam, da se odpoveva pijači in greva še malo naprej. Po stari cesti do skoraj stoječe kolone skozi Postojno nama vzame dodatno urico (?), potem pa spet nazaj na avtocesto in naprej skozi metež. Sunki burje so konkretni in vedno močnejši, ko se spuščava v Vipavsko dolino. Tu naj bi že izločali tovornjake… Vse klobase trepetajo vodoravno. Ampak snega je vedno manj in ko prideva v Selo, tudi burje ni več, ampak piha nek JV.

Pod Lijakom vse mirno in rahel Z. Gasa gor delno na elektriko (Prius) in po Megovi strokovni oceni gum kar na start po manjših snežnih ovirah. Vzamem gorsko opremo, na start, začneva postavljati, pa mi razpade zadrga na jakni … Mega mi da svojo bundo in mimogrede zaveže raztrgan štrikec na Nuptseju (od včeraj?), medtem ko se jaz naštimam. Malo posvaljka padalo dol. Občasno pihne od zadaj, občasno od spredaj. Bolje ne bo.

Potegnem , zalaufam in sem v luftu. Samo ven. Nekaj šejkanja, potem pa samo močen V in v mraku pristanem pri Igyju.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pride Mega, se že grejem v lokalu. Gasa nazaj proti Uncu v burjo in snežni metež… V taki burji, kot sva se peljala nazaj po Vipavski, pa še res nikoli nisem/nisva bila tukaj, z mislijo, da bi se dalo leteti … Kdo je rekel, da danes pa Lijak ne bo 🙂 ?!

Že zjutraj rahlo sneži. Vztrajno iskanje luknje ne obrodi sadov. Močna burja J od Lju, na Brniku pa tudi piha V 5/8. Na Krvavcu piha malo manj, med sneženjem celo posije sonček.

Erzo pokliče malo provokativno, da mu danes res ni treba. Nazadnje upam na Zavrh, pa so spodaj v Borovnici sunki do 7. Še enkrat govoriva z Erzom, ki pove, da na Vrhniki polaga drevesa in ker sliši, da me še vseeno matra, da bi kam šel, me začne malo krotiti. In ker res ne vidim realnega cilja, se tudi jaz predam. Pač danes ne bomo leteli…

Takoj ko končava, pokliče Damjan (!), da je dosti pavziral in da že šiba po obvoznici proti Zavrhu (saj je bilo včeraj tam tako super…). Povem mu, kakšno je stanje tam doli in hitro obrne skozi predor proti Gorenjski. Takoj se priključim. Ko odhajam iz Lju, Damjan poroča, da pod Šmarno piha idealno (mogoče bi šla na Šmarno… ), pa mu povem, kako je na Brniku in nadaljuje do Vodic. Javi, da tam polaga (kot na Strmci takrat, ko smo vadili z Megom hrbtni start…), tako da se odločiva za Sv.Lovrenc. Če bo tam kaj več sreče.

Dobiva se na pristanku. Rahlo sneži, piha pa nula. Preoblečeva se iz civilk in z njegovim avtom gor do konca splužene ceste. Vzamem gorski komplet (tangice+Nuptse in seveda +rezerva 🙂 ), da bo najlažje in zagaziva po rahlo shojeni cesti gor.

Pri cerkvici zimska idila z obilnim sneženjem. Postaviva drug ob drugem in si stacava vsak svojo vzletno špuro. Sneg sproti pokriva padali. Seveda je Damjan hitrejši, in prvi potegne in laufa do konca ravnega dela in … odleti med goste snežinke proti komaj vidni dolini.

Takoj za njim potegnem jaz in tacam po snegu in tudi približno ne začutim, da bi padalo prijelo, čeprav je nad mano. Na robu malo posilim, pa samo sedem v sneg pod seboj. Naberem in gor in šeenkrat strumno tacam svojo špuro. Postavim v drugo in še predno potegnem, je padalo že napol zasneženo (sneženje občutno jača). V dolino se skoraj ne vidi več. Potegnem in odlaufam malo hitreje (boljša špura 🙂 ) in začutim, da je padalo celo malo prijelo. Na robu posilim, za trenutek sem celo nad tlemi, pa me posadi na sneg nekaj m niže. Zdaj imam nekaj več višine za nazaj pregazit.

Še v tretje potacam špuro in postavim. Damjan se zanima, kako je in me spodbuja, naj se ne predam, saj se zdaj celo malo bolje vidi (od spodaj gor).

Odlaufam še v tretje in zdaj imam še malo več hitrosti in padalo gre lepše gor. Še pred robom ga začutim in odlaufam naprej v zrak in zagrabi in se odpeljem ven 🙂 !! V zraku praktično nič ne vidim, ker mi snežinke nabijajo v oči (seveda sem brez očal 🙁 ). Zapeljem proti pristanku in kar drži, tako da moram kar malo vijugati, da dovolj zbijem višino in pristanem pri gajbici za križiščem.

Zoranov let

Zoranov let

Hitro pospravim skupaj s snegom, ki spet zasipava padalo. Damjana poberem na cesti na poti gor, se zapeljeva do njegovega avta in razlaz. Leteli smo (nepričakovano – pa še nov letos 🙂 )…

Danes napovedano slabo vreme, pa je zjutraj v Lju še delno sončno, čeprav je drugje že bolj ali manj oblačno. Veter V. Erzo bi šel šele po 14h, pa še to nekam blizu. Mega je na terenu in je tudi kvečjemu za kakšno pozno varianto.

Ker je na Krvavcu šibek JV, me mika, da bi izkoristil, kar se še da. Med odločanjem se vreme opazno slabša in baza je že pod hotelom, potem pa začne še snežiti. Spogledujem se tudi s Krimom, ker pa postaja ne dela, pokličem oskrbnika, ki pove, da je gori še sonce in nič vetra.

Ko se končno odpravim iz Lju, je vrh Krima že zavit v prosojno meglico, ura pa tudi že proti 14 (pa Erzo tudi noče slišati nič o tem). Tako ostane Zavrh. Z Erzom se dobiva pri Škorpijonu, Mega ne gre.

Na poti gor ugotavljava, da bova itak samo scurila (in Erzo sanja o tem, da bi bilo idealno, če bi na startu rahlo pihalo, v zraku pa potem dovolj močno, da bi se lahko odpeljal do doma=Stara Vrhnika. Tudi jaz bi si to želel, samo moj dom je malo dlje, pa še v napačno stran 🙂 ). Ko parkirava avtobus pri kmetu, rahlo naletava napovedani sneg. Gaziva po južnem snegu do starta (kar naporno).

Na startu nulca in rahlo gor. Erzo postavi robo Erste klasse malo zadaj, jaz svojo robo Cota klasse brez rezerve (pozabil v avtu) bolj pri robu. Erzo sicer prvi potegne, pa ni vetra in ga ne spravi gor. Potem pa jaz in v prvo odletim.

Zunaj imam najprej občutek, da bo šlo največ do Škorpijona, pa začne za slemenom rahlo piskati, veter je močnejši in ko pridem do Škorpijona, sem skoraj na isti višini, tako da obrnem in nazaj. Ko sem spet na slemenu, sem že malo nabral in pripelje se še Erzo, malo nad grebenom. Vedno lepše drži in ob pobočju kar nabirava višino. Peljeva proti Javorču, Erzo obrne pri M.Lipovcu in gre nazaj, jaz pa vztrajam do Javorča. Ko vozim nazaj, pripelje spet Erzo in mi zavpije, da gre (greva oba?) proti Stari Vrhniki. Mene že pošteno zebe in vozim nazaj proti Škorpijonu, ker pa tako lepo drži, se pri Škorpijonu vseeno obrnem in še enkrat do Javorča. Tu se že izogibam meglicam in ker imam čez 800m, res potegnem naprej, naravnost čez Vrhniko proti Sv.Trojici. Čez kasarno moram, sicer ne velja Stara Vrhnika (mi je prej razložil Erzo). Z 600 preletim z vedno večjo hitrostjo kasarno in s 500 pridem nad Staro Vrhniko. Obrnem v veter in hitrost je 10…5…3…0…5…10 (v minus) ! Po tleh vidim, da me res rikverca in zadaj so trojni daljnovodi (še daleč ?). Tako potegnem ušesa in poskušam nazaj do ogromnega zasneženega travnika za kasarno. Najprej sicer iščem Erzovo hišo in če bi mogoče kje videl njega, potem pa se raje posvetim močnemu kontra vetru :-)… Malo gunca, potem pa le zbijem višino in pristanem v bistveno bolj mirnem ozračju na izbrani lokaciji.

Zoranova Stara Vrhnika 1.

Zoranova Stara Vrhnika 1.

Z Erzom se uskladiva po telefonu in ko pospravim, grem po cesti proti njegovemu domu.

Erzov let

Erzov let

S hčerko me že na poti pobereta in gasa do Škorpijona. Potem pa še z gajbico gor po avtobus. Ko se zgoraj ločiva, piha dosti bolj kot prej.

Nepričakovano lepo (zame v roke zmrzujoče hladno) jadranje :-)… In v bistvu so to bili idealni pogoji, o katerih sva fantazirala na poti gor (če odmislimo mraz, rahlo sneženje in ekspresno naraščajoče meglice) 🙂 🙂 .

 

Komentar leta: Yesssss ! in to na njegovem domačem terenu, da o coti sploh ne govorim … 🙂
Komentarji (7)
  • 1.Gregor Žilnik : bravo pa si ga napral in to v domacem peskovniku:) [20.02.2013 18:10]
  • 2.Zoran Gaborovič : Ja, pa še Erste klasse robe mi ni blo treba raztegnit :-))) [20.02.2013 18:18]
  • 3.Andrej Samsa : Jaoo, kaj bo ko bo še Erzo v penziji……? [20.02.2013 18:51]
  • 4.Andrej Erznožnik : danes je cota klase nabila erste klase v vseh prvihah: prvi je štartu, dlje v zraku, več km. Sramujem se in vendar mu privoščim. AVE [20.02.2013 19:28]
  • 5.Andrej Samsa : Sigurno je bilo darilo za v penzijo 😉 [20.02.2013 19:38]
  • 6.Edo Govekar : ja Erzo, sram te bod ! :)) [20.02.2013 20:42]
  • 7.Dragan Vidic : Odlično, čestitke! Kaj je to s penzijo, a jo že dobivaš? [20.02.2013 20:44]

Danes krasen sončen (zimski) dan že od jutra tudi v Lju. Erzo pokliče, kakšni so plani (Mega je že klical kam in kdaj), ker je on še na terenu. Jaz sem v penziji že drugi dan in imam v službi ogromno dela, tako da tudi ne morem prezgodaj.

Pa me Erzo ob 12h podreza, da je pa že skrajni čas, sicer bomo zamudili (Kovk je že obrnil s S na JZ). Seveda gremo na Kovk.

Na Vrhniki prestop iz moje gajbice v avtobus, na Uncu iz avtobusa nazaj v (Megovo) gajbico. Potem pa Mega zbezlja po ovinkih kot sneta sekira in mimo Strmce in skozi zasnežene gozdove smo hitro zadaj na Kovku na parkingu. Z robo čez majhne zamete na skoraj kopen start.

Piha 4,5/8,8 JZ (po postaji), ampak na startu se nam ne zdi tako zelo močno. Postavimo. Prvi odleti (seveda) Erzo, ki vedno čaka na najbolj primeren trenutek (in nikoli ne menca… 🙂 ) . Mega nažene mene, da se spravim čim hitreje v zic in mi raztegne padalo.

V drugem poskusu me odnese v zrak in kakšnih 20m nad start, obrnem proti Podrti, pa ne gre nikamor naprej, tako da zgubim, se vrnem pod start, kjer spet naberem in se potem le prebijem do Podrte, kjer me pošteno klofne pri močnem dviganju. Pride Mega (Erzo je že nekje v višavah  in vozi proti kotu) in mi pokaže malo bolj umirjeno dviganje bolj zunaj, kjer res lepo naberem. Mega odpelje bolj ven in naravnost proti Čavnu, jaz pa poskušam proti Hublju, pa začnem zgubljati  (pa še komaj grem proti vetru – s 15 ali še manj). Obrnem nazaj in zopet najdem močno dviganje nad Podrto, s katerim se odpeljem čez 1300. Potem pa še enkrat proti Hublju malo bolj zunaj (res si ne upam za greben, čeprav je tam kar nekaj padalcev, ki pogumno vrtijo v višavah – pa tudi nižavah…).

Erzo sprašuje, kje sem. Namerava proti Nanosu in me vabi zraven. Obrnem in se mu pridružim. Čez dolino do Plazu me pošteno prehiti in je precej bolj notri, kot si upam jaz. Tudi jaz sem lepo visoko nad Plazom (priklopim nad 800) in potem me samo dviga proti tabli. Erzo malo vrti (me čaka ?), potem pa nadaljuje bolj zunaj proti koncu Nanosa. Zopet se oddaljuje, jaz pa se vozim za njim in vedno bolj zmrzujem. Crkne mi vario (še dobro, da imam tehniko  backupirano s trackerjem). Erzo obrne pri Hieronimu z info, da gre nazaj v veter bolje kot je pričakoval. Nadaljujem skoraj do antene in obrnem. Vožnja v popolni tišini (brez piskanja in spodbujanja varia gore dole) je res super. Čutila v zvezi z letenjem precej bolj delajo (kljub mrazu, ki me spreminjajo v kos ledu), res pa da je vožnja popolnoma umirjena kljub močnemu kontra vetru. Nazaj vozim ves čas z gasom (kolikor pač morem pritiskati) in nogi mi počasi otrpneta. Je pa to moja prva taka izkušnja dolge vožnje na gasu in moram priznati, da je let bolj stabilen (pa seveda učinkovit 🙂 ). Do Table se ves čas vozim stran od grebena, tu pa ga popolnoma zapustim in grem naravnost čez dolino (s 1000m odklopa) proti Anji. Ker imam bogato višino, se zapeljem še bolj v levi del doline, mimo Anje in potem obrnem nazaj in pristanem.

Zoranov podhlajevalni let

Zoranov podhlajevalni let

 

Mega je že pri Anji in pride pomagati pospravljati. Erzo je priklopil Kovk (šel pogledati, če je avto še gor) in toplandal.

Erzov let

Erzov let

Potem pa še enkrat starta (za Svoleta) in pristane pri naju.

Erzov zaključni let

Erzov zaključni let

V Anjo na kavico in gasa proti Uncu :-).

1.Erzov komentar leta: Tudi včeraj zdražena jadralnopadalska srenja se danes mobilizira in skozi Vrhniko po avtocesti pomika proti Lijaku. Ker kot drugi ne morem predčasno zapuščati delovnega mesta, naša jata zamuja na štart, za rep ujamemo nekaj sonca in lepo termiko gor nad štart, preden se pooblači.
Komentarji (3)
  • 1.Sandi Kristic : Ni šlo čez a ne 🙂 zato pa nisem čez napadal. [19.02.2013 19:53]
  • 2.Airie Sasha : Se mi sam zdi al si mi danes v SMS napisal da ne greš? Si verjetno mislil da ne greš na Lijak… Muahahaha. [19.02.2013 20:21]
  • 3.Primož Ciglič : sej sam nabija vs cajt…Lp. [19.02.2013 20:28]
2.Erzov komentar  sestopnega leta: Ker je simbol moje vasi POVŽ (polž) se že drugič lotim risanja le tega; je pa mal bolj kvadratast
Komentarji (2)
  • 1.Airie Sasha : Hahahaha… Ideja za drugic… Namesto polza napisi Erzo. [19.02.2013 21:52]
  • 2.Zoran Gaborovič : Si bil že malo zledenel, pa nisi mogel enakomerno zavojev delat, a ne 🙂 [19.02.2013 22:41]

Spet enako kot včeraj (burja in sonček v Istri) in ker še nihče od naše jate ni odletel do morja (beri Erzo še ni), je to treba realizirati. Mogoče je pa danes ta dan.

In pokliče Erzo že v zgodnjih jutranjih urah delovnega dneva (ob 9h), da je treba iti čim prej. Ker sem danes že v penziji, me seveda ne more nič ustaviti (vse nujne stvari bom pač naredil jutri 🙂 ).

Ob 11.15 na Vrhniki, kjer smo samo trije kandidati (samo še Kavčič, Mega ne more tako zgodaj) in Erzo in Miha kar mene določita za šoferja in seveda mojo gajbico za osnovno sredstvo (končno bi lahko šofiral tudi kakšen drug avto…). In spet dol do Buzeta, kjer so že lepe bazice (no pravzaprav niso več tako lepe, ker so nekatere že velike in črne). Burja je pa še kar enaka in močna. Spodaj po medsebojnem usklajevanju počakamo, da prideta Rabič in Aire Sasha dol z obema avtoma, se naložimo in odbrnimo z Rabičevim delovnim poltovornjakom gor.

Tu piha kot običajno: močno, sunkovito, neprijazno… Erzo kot vsakokrat doslej izraža svoje nezadovoljstvo z vetrom (bazice so mu malo bolj všeč). Sasha postavi brez debatiranja in lepo odleti. Potem še nekaj časa nakladamo, pa postavi Rabič in lepo odleti. Potem postavita Erzo in Kavčič in jaz delno in še nakladamo. Pa se veter ne umiri in nič ne spremeni (razen da izza temnih oblakov posije več sončka). Pa lepo odleti Kavčič. Pa še z Erzom malo nakladava. Pa lepo odleti še on.

Potem pa do konca lepo postavim jaz, naredim lep zidek in poskušam v primernem trenutku lepo odleteti. Pa me pri hrbtnem dvigu kar dvigne kakšne 3 (5?) m od tal in prestavi nazaj, kot v četrtek Rabiča, s to razliko, da me ne obesi na hrast (danes seveda ni Mega, da bi hitro splezal gor, pa tudi ne ostalih, da bi mi trebili padalo…), ampak mi posadi padalo v trnje za štartom. Naslednjih 5min rabim (samo !), da izvlečem padalo iz najbolj zahrbtnega trnastega nevemčesa (ni osat, ampak nekaj še bolj zahrbtnega…), potem pa najmanj pol ure, da to zahrbtnost spravim s štrikcev in 22x preverim le s centralnim vidom, če so štrikci res Ok. Potem pogumno spet zastavim zidek in poskusim drugič. V zraku mi ga zavrti in zrola in vrže nazaj na tla (brez dodatnih akrobacij).

Naprej ne bom opisoval: naslednji dve uri postavljanja in vaje hrbtnega dviga in rolanja in mešanja padala in štrikcev mi dodobra načne živce (sem se pa naučil malo bolj obvladovati padalo v močnem vetru). Ostali medtem zginejo nekam (Erzo in Miha proti Motovunu, Sasha že prej neznano kam, Rabič se mota okoli starta in neznano kam…). Predvsem pa ugotovim, da je ta start v burji zelo zahrbten (vsaj do mene 🙂 ). Ko se na travci navidezno umiri in tudi zastavica 3m više malo manj plapola in potegneš, ker misliš, da je OK, dobiš po dvigu porcijo realne burje, ko je padalo nad tabo, še zlasti, ko prideš bliže robu. No, starih in izkušenih to očitno ne moti kaj dosti in kar lepo odletijo (večinoma…).

Odločim se za start naprej in naslednje četrt ure to poskušam uresničiti. Dvakrat me po dvigu prestavi nazaj in ko imam že solze v očeh zaradi jeze in obupa mi le uspe…

Liftne me gor kakšnih 50m pred start, malo poruka, 1x pošteno klofne z desne, naprej se komaj pomikam (5-10), desno levo pa gre dosti hitreje, samo, da jaz ne bi šel preveč tja, kamor gre hitro… Želim si samo dol in se končno prebijem naprej, čez pristanek in potem v širokem loku in z močnim kontra vetrom (in ustreznim guncanjem) pristanem na uradnem pristanku.

Zoranov ... pač nekaj

Zoranov … pač nekaj

Ko pospravim se spravim v gajbico, kjer počakam na Erzov sms, naj pridem njega in Miha iskat k viaduktu pri Novigradu 🙂 . Uspelo mu je 🙂 !! (no tudi Kavčiču, ampak njemu je to že redna trasa :-).

Erzova izpolnjena želja

Erzova izpolnjena želja

Do Novigrada. Čudovito vreme in mila klima in fantastičen razgled na morje (nekateri so to videli iz zraka 🙂  ).

Potem pa nazaj ob Mirni do viadukta in zbasani v gajbico kar po Y v Slo in domov. Eni so veseli kot radio 🙂 !!!

 
 
Erzov komentar leta: ČETRTA ISTRA V PETIH DNEH: eno uro smo guslal gor po vetru, vsi nad mano, da se pol “nizek” odpeljem. Kavka navije višje in ko pri Motovunu vrtiva na 500 hoče kar dol, saj da je naprej vse mokro. Ni govora, si mislim in z lepo burjico v rit naprej skoraj do morja! Ko se peljemo domov, nas na Črnem kalu burja v avtu pošteno meče! IN… mogoče bo že enkrat (dvomim) vesoljna slovenska jadralnopadalska scena dojela, da če ni za letet na Lijaku, to še ne pomeni, da ni nikjer za letet IN… hvala Jože, ker si štart naredu
Komentarji (11)
  • 1.Primož Ciglič : Ja ampak tole še ni do morčka, bo potreben popravc zdej vidm da bi lahko tud jest v sob. odletu. Lp [18.02.2013 18:31]
  • 2.Branko Iveša : lijepo ,a nisko LP! [18.02.2013 18:36]
  • 3.Andrej Erznožnik : PC : lahko govoriš kr češ, jest sm srečen! [18.02.2013 18:46]
  • 4.Zoran Gaborovič : Bravo Erzo 🙂 [18.02.2013 18:47]
  • 5.Vjekoslav Bajcer : pa dobro erzo daj bar jedan dan bez letenja :))) [18.02.2013 18:47]
  • 6.Edo Govekar : maš prov Erzo, jaz bi bil tud :)) [18.02.2013 18:48]
  • 7.Miha Kavčič : Erzo, dons si me pa solal od Motovuna naprej 🙂 [18.02.2013 19:13]
  • 8.Andrej Erznožnik : jebiga si se belga kruha najedu (visok letu do Novigrada), pa si mislu, da če si mal nižje, da je brez veze [18.02.2013 19:31]
  • 9.Airie Sasha : Pa si koncno odletel “skoraj” do morja z Mluna. [18.02.2013 20:16]
  • 10.Ambrož Mikelj : Pridni! [18.02.2013 20:40]
  • 11.Janez Planinšek : BRAVO, nova špura. [18.02.2013 22:30]

Zjutraj Erzo preveri, če kaj nameravam in ko mu povem, da nimam padalskih planov za danes, se olajšano na hitro poslovi, da on danes tudi ne bo nič… Pa sta ga očitno (Mirko in Uki ?) preprosila in se je vdal :-)…

130217 Erzo

 
 
Erzov komentar leta: če ne bi naš Uki zdražen in po našem letu odšel na Zavrh in letel, bi bil 100% prepričan, da sva z Mirkotom naredila prav, tako sem prepričan le še 99 %
Komentarji (1)
  • 1.Franci Reven : Prav si naredu,prvič jadrav na Slajki,Čestitam. [17.02.2013 19:32]

Spet enaka burja kot včeraj. Ker je sobota, bi lahko izkoristili ves dan za akcijo. Mateja se je prijavila že včeraj, Mega je za, tudi Andrej je spraševal. Ko se začnemo usklajevati, Erzo izjavi da ne gre, prav gotovo pa ne preveč zgodaj :-).

Ko prideva z Matejo na Unc, z Megom prestopimo v Andrejev avto (ki edini lahko pogoltne 4 kompletne padalce + dodatna padala za razne namene 🙂 ). Moj namen je sicer bil, da bi najprej odleteli kakšen nov start = projekti, potem pa poskus kakšnega daljšega letenja (Mlun naj bi bil danes tisto tapravo…). Ampak med potjo zvemo, da je Erzo že priključen ekipi Gorenjcev (Cigla, Kavčič+ Bojan Gabešek, ki ni Gorenc 🙂 ), pa še Rabič pravi, da ob 13h pa bo Mlun. In tako je kar naenkrat jasno, da je Mlun pravi in edini cilj :-).

Ko se pripeljemo gor, najprej niti ne piha tako grozno. Zbašemo opremo iz avta, novincem tukaj predstavimo nov start, si malo ogledujemo okolico iz takšnih in drugačnih razlogov, potem pa začnem pogumno postavljati. Pa začne vedno bolj pihati (seveda v sunkih, kot se za burjo spodobi), Mega me zaustavi, Samsi in Mateji pa takle veter sploh ni všeč. Čez nekaj časa Mega odpelje avto dol, ker druga ekipa+Rabič že prihajajo. Mi pa še kar čakamo, pa je zgoraj še močneje. Vidimo, ko se spodaj pripeljejo, pa modrujejo, pa nekaj čakajo, potem pa se le vsi zbašejo k Rabiču in počasi pribrnijo gor.

Jaz že skoraj pospravim, pa novodošli začnejo optimistično nakladati, da niti ni tako močno, pa da gredo kmal v luft pa to. Stari sedimo na klopci in se zabavamo. Gaberšek postavi in potegne in ga izstreli v luft še predno se uspe obrniti ! Pride sicer nekaj nad start, potem pa vozi sem in tja v res močnem vetru, ki ga občasno kar ustavlja. Čez nekaj časa je tudi Megu dosti čakanja in gre še on v luft. Ostali pa še kar čakamo in nakladamo. Ko se Gaberšek in Mega naveličata (cca ura letenja ?) gresta skoraj hkrati pristajati.

Pa Rabič začne ogledovati baze, ki so baje že OK in se spravi še on v zrak. Ko ostali vidijo, da je začel nabirati, nastane panika. Erzo začne hitro postavljati (čeprav je bil doslej najbolj skeptičen) in kmalu so v luftu še Erzo, Kavčič in Cigla. Potem pa tudi mi ugotovimo, da pravzaprav ne piha več tako močno in začnemo še preostali trije postavljati. Prvi odleti Andrej, potem se jaz zrinem pred Matejo in se ob njeni podpori spravim v zrak.

V zraku najprej kaže kar dobro, čeprav je močno in začnem kar nabirati. Vidim, da Mateja postavlja in se pripravlja in s faušijo gledam, koliko so ostali nabrali. Pa že skoraj mislim, da bom tudi jaz prišel višje, ko začne naenkrat spet močneje nabijat in grem komaj proti vetru, pa še zgubljati začnem. Vidim, da Mateja kar sedi pri raztegnjenem padalu in čaka. Pa še jaz povem po postaji, da je trenutno res pre-močno. Malo se še matram, malo še naberem, potem slišim, da Erzo pristaja v Bračani,

Erzov let

Erzov let

pa mi gre vedno bolj dol in malo predno pristanem na uradnem, vidim, da je tudi Cigla pristal sredi blatnih travnikov gor proti Buzetu.

Zoranov let

Zoranov let

Med pospravljanjem klepečeva z Gaberškom, ki je razočaran, ker mu ni uspelo nabrati više in kam odleteti. Po postaji pa slišiva Kavčiča, ki je že nekje na 2000 in vozi z Rabičem proti morju… Ko pridejo Mega in Samsa z Matejo in Rabičevim kombijem dol, se samo zbašemo v Andrejev avto in gasa proti Slo.