Erzo že zgodaj skliče zbor za zgodnji Zavrh (11h) ali Buzet. Kandidati se počasi prijavljajo – za Zavrh. Na koncu obvelja 11.30 pri Škorpijonu. Vreme: visoka oblačnost in rahla megličavost s pojemajočim SV in dobrim gradientom do 1300.

Po Milanovem včerajšnjem opisu gaženja do kolen (in mojega 3 urnega gaženja okoli Županovega vrha po mestoma več kot 1m nezgaženega snega) me sploh ne mika. Potem se odločim, da vzemem srednjo opremo (Rook2 s tangcami) in bom že zmogel na start, da se vržem dol.

Pri Škorpijonu se naložimo k Cilenškovemu Gregorju še Milan, Gabor in jaz in gor. Zagazimo proti startu, je pa sneg že kar dobro uhojen, saj so pred nami že štirje (Kešnarjev Blaž, Zajčev Jernej, Mikljev Andrej in Babnikov Gašper), pa še moji trije so hitro pred mano in pridno tacajo sneg… Za nami pa še Erzo in Jože, ki me ujemeta v zadnjem delu gaženja.

Na štaru piha idealno (2-4/6), dokaj stabilno. Predhodniki so že visoko v zraku, tudi mi takoj postavimo (meni prijazno postavi Gabor še predno se vtaknem v tangice). Le Jože in Gabor še ostaneta na startu, ko lepo hrbtno dvignem in stopim v zrak.

In potem kar drži na višini okoli Trebelnika in naprej proti Bistri. Ker sem nameraval samo skočiti, imam dokaj tanke rokavice in mraz mi takoj omrtviči prste. Pa še kar vse drži. Nekaj pred Bistro obrnem, spet nazaj skoraj do Trebelnika in še ena runda tja in nazaj. Ker imam še vedno višino cca 700m, se še tretjič zapeljem proti Bistri, ven nad Barje in z nekaj vingoverji in kroženjem z veliko višino na pristanek k Škorpijonu, kjer sem ves premražen poskušam odtajati.

Hitro pospravim in v LCja, saj so vsi ostali še visoko v zraku in bodo v teh idealnih pogojih jadrali še dolgo.

Erzo seveda na koncu potegne proti Vrhniki dokler gre

Na Vrhniki se ustavim pri Berzu za krofe, pa naletim na Tino in Mojco s Suševim Primožem, ki je ravno pretekel maraton po Barju !!!! Po kremšnitah se (ob mojih slavospevih današnjih pogojev in dejstvu o zgaženosti špure na start) tudi oni trije odločijo, da gredo na Zavrh.

Za danes napovedan idealen dan z zmernim JZ in sončkom in termiko… in vsi se dogovarjajo za Primorsko (Lijak, Kovk). Že včeraj sem rekel, da v današnjo vikend gužvo ne grem in ko je v LJU še megla do tal, se zapeljem na izlet na Slivnico, na sonček.

Tudi tu je veliko planincev (ampak ne na startu 🙂 ), ko si z Alenko greva pogledati razmere. Piha idealno gor, jezero se blešči v prekrasnem soncu, razgledi prečudoviti, nekaj bazic po modrem nebu. Prideta še Emil in Sašo, ravno, ko se odpravim nazaj v LCja po robo. Vzamem pa (žal…) lažjo opremo (Rook2 in tangice), saj si ne obetam dolgega letenja.

Prvi odleti Sašo, Emil za njim pa strga vrvico in se loti vozlanja,

ko potegnem še jaz.

Ker je ravno obrnilo na JV, dvignem precej poševno v smeri V roba, pa vseeno ulovim padalo in speljem. Sašo (ki je šel na V rob nabirat) je že visoko nad vrhom, jaz pa zavijem pod kočo, kjer mi gre pa samo dol. Poskušam proti levi nazaj,

pa sem vseeno že prenizek (in tudi pretežek za Rook2 ML 🙂 ) in me samo ustavlja in splakuje dol, zato se zapeljem proti Cerknici, tam še malo poskušam ob pobočju in tudi naberem nekaj m, potem pa na pristanek za pumpo.

In še filmček dogajanja

Emil in Sašo pa v višavah nabirata in jadrata še debelo uro, kot da je pomlad…

Še en dan za na Kovk (tokrat skliče zbor Vidičev Dragan za ob 10.30). Ker mi je zaradi primarne terapije to prezgodaj, lobiran za kasnejši odhod in Mojca in Dule sta za. Ob 12h se naložita v LCja in čez Logatec od zadaj na Kovk.

Danes je vse pokrito (pa ob prihodu malo bolje, kot so situacijo kazale kamere zjutraj), vetra 4/7 in vsi so že v zraku. V temačnosti in hladu postaviva še midva z Mojco pod Duletovim nadzorom s klopce, medtem ko se predhodniki vozijo nad nami.

Mojca mi razgrne padalo, ravno ko Damjanov Igor toplanda, da si malo ohladi stlačeno glavo (jamra zaradi premajhne čelade, ki ga tišči)…

Potegnem hrbtno (s pripetim kokonom 🙂 ) in idealno startam = po obratu samo stopim v zrak (kot že dolgo ne). V desno že takoj rahlo dviguje in laminarec samo drži, da sploh ne bi bilo treba obrniti. Kljub temu zaradi varnosti z osmicami naberem nad Podrto in proti Hublju. Vmes se srečujem z našimi. Pri Hublju sva skupaj s Pojetovim Jožetom, ki je danes startal z vrha Podrte (od koder še ni veliko letov…). Tu še malo nabiram, potem pa naprej do Otliškega maja, kjer obrnem, saj se mi zdi naprej tvegano, ker ne drži več tako lepo. Nazaj se samo peljem rahlo nad grebenom do Podrte in nad start, kjer obrnem za drugo rundo.

Jožeta pa je nazaj grede tako spustilo (sigurno zaradi luknje na padalu, ki jo je pridelal ob startu na Podrti), da je moral na pristanek.

Erzo in Gracarjev Jože sta se vrtela okoli Podrte in odletela svojo pot. Tudi Mojca je medtem, ko je bila dovolj premražena, po več kot 1/2 h, odpeljala na pristanek.

Sam pa še enkrat do Hublja in za vogal do Otliškega okna, nazaj do Podrte in ven nad dolino, dokler gre. Gre pa čez moj standarden travnik daleč do ceste v Podrago.

Ko začnem pospravljati, zvem, da je Dule medtem že peljal Jožeta z LCjem gor po njegov avto, hkrati pa med potjo pobral še Milana, da gre na drugo rundo, saj je v prvo pošteno scuril.

Ostali so letenje že zaključili in so že ne poti domov.

Dule in Mojca prideta pome, da gremo nazaj v Famo na pice, čakati, da zaključi drugo rundo še Milan.

Danes Milče še enkrat skliče zbor za Kovk. Potrdim, čeprav je ob dogovarjanju nad Vipavsko naraščajoča koprena. Ob 11.30 na Vrhniki standandna ekipa: Erzo, Mojca in Dule k meni v LCja, Damjanov Igor pa k Milčetu in od zadaj prav na start.

Ko začnemo postavljati, podobno kot včeraj, le sonca se je postopoma kar nekaj več naredilo (koprena se je raztopila, v luftu pa že Samo in Vidmarjev Jože in še kdo). Malo za nami prideta še Milće in Igor, pa še StojCC s kompanjoni.

V luft Erzo, pa jaz in ostali. Danes si ne pozabim zatakniti elastike in se takoj po startu lepo zbašem v kokon in sproščeno zajadram. Na Podrti lepo naberem nekaj čez 1000 in za Erzom proti Hublju. Ker močno zgubljam, poskušam vmes popravljati, pa so le mehurčki, tako, da sem na Hublju že na višini grebena. Tu le uspem spet nekaj nabrati, medtem ko je Erzo že daleč proti Predmeji, Milan pa tudi brez pobiranja rine kar naprej. S 1000 se tudi sam odpeljem za njima, pa sem hitro zopet na grebenu, pri skalah pa že pod robom.

Medtem je nebo nad nami že čisto pokrito in upanje, da bom naprej še kaj pobral, usiha. Zato obrnem nekaj pred Predmejo, medtem, ko Erzo nizek vozi že čez dolino, pod Čavnom.

Milan pa še kar rine ves nizek v Mačji kot.

Meni pa nazaj grede gre generalno samo še dol: plazim se po vseh grapah in pobiram bedne mehurčke, ko pa sem že prenizek, odpeljem ven proti Lokavcu,

kjer pristanem(o) na travniku ob naselju Paljki.

Pred mano pristajata še dva, potem tudi Stojc in še Valiči, ki so prileteli s Čavna (?).

Ko začnem pospravljati, pristane še Erzo.

In nekaj za njim še Milče.

Mojca je pristala standardno pri Anji,

kjer jo mimogrede sname Dule in prideta do nas. Erzo se žrtvuje za logistiko (ostane tukaj na travniku), da v LCju odpeljem (poleg Duleta in Mojce) še Milana in Stojcca gor po njune avte, mi pa potem proti Vrhniki. Žal po stari cesti iz Logatca, kar pomeni skoraj enourni zastoj pred Vrhniko zaradi nesreče.

Zanamska ekipa pa se odloči še za vmesni večerni obisk Strmce, kjer pa niso najbolj ugodni pogoji (piha že dol) in odletijo le nekateri (z lokacij, kjer se pač še da…)

Po včerajšnjem močnem S je danes napovedan obrat v nežen JZ. Bo pa čez dan koprena pokrila nebo, tako da termike ne bo kaj dosti. Ker je bila z Megom za danes sprva predvidena zamenjava postaje na Korenu, malo oklevam, ko Milan skliče jato za Kovk. Vendar Mega akcijo premontaže odpove in se tudi sam prijavim.

Ob 11.11 se na Vrhniki k Dušanu spravijo še Milan, Damjanov Igor in Gracarjev Jože; Mojca in Dule (šofer) pa z mano počakata na Erza (malo zamuja…) in z LCjem od zadaj na Kovk, na start.

Rahel vetrič bolj J, kot JZ lepo pihlja gor, ko postavljamo.

Občasno vetriča tudi zmanjka, ko drug za drugim startujemo.

Več ali manj si celo sam pripravim vse za start in v šibkem vetru lepo hrbtno dvignem in potegnem…

…. in že ob obratu, ko zalaufam in speljem, prekolnem vse po spisku, saj sem si pozabil za čevelj zatakniti elastiko kokona !!

Začnem neuspešno telovaditi, pa ni šans. Na srečo drži neka 0, tako da stran od pobočja, ob vseh neuspelih poskusih, le počasi zgubljam, ko peljem mimo Podrte (kjer Erzo veselo nabira). Ko se že skoraj predam in obsedim neudobno na polovici sedeža, pa le nekako stelovadim nogo za rob in si uspem zatakniti kokon in se končno stlačim vanj (prvič, odkar imam ta zic, mi je to uspelo brez pomožne elastike – ampak ne bi več ponavljal …).

Potem se spet vrnem v letenje in se uspem (na sredi med Podrto in Hubljem) z osmicami spajsati do roba grebena in za Erzom in Milanom (nižji) do Hublja. Tu sem (smo) že tako nizko pod grebenom, da za vogalom samo še obrnem (skupaj z malo višjim Milanom) in nazaj. Zdi se mi, da sem že tako nizek, da še mimo Ajdovščine ne bom prišel, saj v odmikanju od grebena bolj zunaj vozim proti vetru. Vendar na spodnjem platoju le nekako drži, tako da uspem priti celo na uradni pristanek.

Mojca že pospravlja.

Prav tako Dušan in Igor.

Milan pristane tik za mano.

Erzo pa potegne proti Zemonu.

Gracarjev Jože je ves nizek pristal pri lokostrelcih, kjer ga je pobral Dule z LCjem in ga pripeljal dol.

Sam še pospravljam, ko se ostali že dogovorijo za drugo rundo gor (eni s Samom in Vidmarjem,… drugi pokličejo taksi…).

Pri Anji Dule, Jože in jaz počakamo, da v drugo pristane Erzo nekaj pred Vipavo,

kjer ga poberemo (Dule in Gracar) in proti Vrhniki. Nekateri ostali pa tudi odletijo še drugo rundo.