Erzo že zgodaj skliče zbor za zgodnji Zavrh (11h) ali Buzet. Kandidati se počasi prijavljajo – za Zavrh. Na koncu obvelja 11.30 pri Škorpijonu. Vreme: visoka oblačnost in rahla megličavost s pojemajočim SV in dobrim gradientom do 1300.
Po Milanovem včerajšnjem opisu gaženja do kolen (in mojega 3 urnega gaženja okoli Županovega vrha po mestoma več kot 1m nezgaženega snega) me sploh ne mika. Potem se odločim, da vzemem srednjo opremo (Rook2 s tangcami) in bom že zmogel na start, da se vržem dol.
Pri Škorpijonu se naložimo k Cilenškovemu Gregorju še Milan, Gabor in jaz in gor. Zagazimo proti startu, je pa sneg že kar dobro uhojen, saj so pred nami že štirje (Kešnarjev Blaž, Zajčev Jernej, Mikljev Andrej in Babnikov Gašper), pa še moji trije so hitro pred mano in pridno tacajo sneg… Za nami pa še Erzo in Jože, ki me ujemeta v zadnjem delu gaženja.
Na štaru piha idealno (2-4/6), dokaj stabilno. Predhodniki so že visoko v zraku, tudi mi takoj postavimo (meni prijazno postavi Gabor še predno se vtaknem v tangice). Le Jože in Gabor še ostaneta na startu, ko lepo hrbtno dvignem in stopim v zrak.
In potem kar drži na višini okoli Trebelnika in naprej proti Bistri. Ker sem nameraval samo skočiti, imam dokaj tanke rokavice in mraz mi takoj omrtviči prste. Pa še kar vse drži. Nekaj pred Bistro obrnem, spet nazaj skoraj do Trebelnika in še ena runda tja in nazaj. Ker imam še vedno višino cca 700m, se še tretjič zapeljem proti Bistri, ven nad Barje in z nekaj vingoverji in kroženjem z veliko višino na pristanek k Škorpijonu, kjer sem ves premražen poskušam odtajati.
Hitro pospravim in v LCja, saj so vsi ostali še visoko v zraku in bodo v teh idealnih pogojih jadrali še dolgo.
Erzo seveda na koncu potegne proti Vrhniki dokler gre
Andrej Erznožnik : Tibor mi da idejo z Buzet, kjer je kopno, brez meje (tja sem hodil ko je vsaj fizično zgoraj še ni bilo) sončno, termično, z manj narisane burje kot na Lijaku. To je varianta 2, ena je pa tale in vsi jo pograbijo, res bi zasledoval dvojko, pa AVP na Zavoju ne popušča in ko se bliža čas za Zavrh klonem. Nihče ne verjame v jadranje, mogoče Kešnar. Jaz vem, da je včeraj bilo narisanega več vetra, pa ni šlo čez greben, danes pa v popoldne veter popusti v gotovo curažo. Kar pa se je zgodilo je bila lahko samo termika v popolni oblačnosti in snegu! Ko odletim, še zaprem karabin, ki ostane nekolikanj odprt, potem pa mrzlo letenje s predivnimi razgledi po zimski krajini. (naenkratnasjebilovzrakukardesetpress) [29.1.2023 16:50]
Na Vrhniki se ustavim pri Berzu za krofe, pa naletim na Tino in Mojco s Suševim Primožem, ki je ravno pretekel maraton po Barju !!!! Po kremšnitah se (ob mojih slavospevih današnjih pogojev in dejstvu o zgaženosti špure na start) tudi oni trije odločijo, da gredo na Zavrh.
