Še predno zjutraj dobro pogledam kako in kaj, me Jean obvesti za Slivnico. Zbor skliče ob 11h pri pumpi. Potrdim in se temu ustrezno spravim iz LJU. Pa me vmes pokliče Erzo, da sta s Pojetom že na poti z Vrhnike, ker se mudi, saj bo veter pojačal… In se odpeljeta kar gor, čeprav je Jean predčasno na pumpi. Ob 10.46 sem tudi jaz na pumpi.

Jean medtem že organizira tečajnika, ki sta se pravkar vrgla s Slivnice, da naju zapeljeta gor.

Ko prihajamo na start so Emil, Erzo in Poje že v zraku. Hitro na start in postaviva (tečajnika sta z nama in mi potrdita majhno luknjo v mojem Mentorju5, na verjetnost katere je včeraj opozoril Igor). Vetra je kar nekaj. Jean takoj v luft, jaz v 3 dvigu za njim.

Emil jadra lokalno (najbrž popoldanski šiht) in je nekje proti Javornikom, Erzo in Jože sta že nabrala in se odpeljala. Z Jeanom takoj nabirava in sem le malo pod njim. Ko se odpelje imam nekaj nad 1600, kar se mi zdi premalo (Jean je vsaj 100 višji) in poskušam še nabrati, pa padem ven in zacurim in ostanem sam in ponavljam vajo iznad kuclja še bolj proti Cerknici (do katerega se priplazim že pod grebenom z 10km/h).

Sedaj se odpeljem s 1600 naprej. Z veter je kar čutiti. Poskušam vmes popraviti, pa šele pri Novi vasi dobim lep steber s 1100 na 1900. Držim se slemena levo nad Sodražico, saj je tu spodaj dovolj pristankov. Nobenega dviganja več ne najdem in se tudi s 70 zapeljem v poden do Žlebiča in v desno do Ribnice.

Zoranov let

Ko pospravim, vidim, da je Jean pristal nekje pri Žužemberku.

Jeanov let

Erzo in Jože pa nekje naprej od Trebnjega. S 5 štopi pridem do LCja. Emil je že pristal in odšel.

Emilov let

Erzo pristane za Mirno okoli Šentruperta.

Erzov let

Ko pridem domov, pa je tudi Jože na tleh prav blizu hrvaške meje…

Pojetov let

 

Še vizualizacija letov

Plani se začnejo že včeraj na pijači na Verdu. Povem, da bodo danes verjetno kar tri lokacije ok: Ivanščica (omenjal sem jo Zoranu že v ponedeljek, Karavanke in Vogel). Si rečemo (še Mega), da se bomo slišali danes zjutraj po znani najnovejši napovedi, ampak Zoran že zvečer sporoči, da se mu Ivanščica ne zdi optimalna glede na smer vetra in mi namigne naj pogledam tudi jaz.

Ko zvečer po 22. uri pogledam, mu delno pritrdim za Ivanščico, čeprav sam ne vidim tak problem z vetrom. Predvsem se mi ne da voziti tako daleč (kar mi sicer sploh ni problem), če bodo dobri pogoji pri nas v hribih.

Zjutraj pa precej drugačna slika. Vse v liniji Ivanščica-Istra popolnoma pokrito in šibkejša termika kot kjerkoli drugje. Po Aladinu pa naj bi se to sčistilo okoli 14. ure…..in svizec zavije čokolado. Z Zoranom sva si enotna, da Ivanščica odpade. Ker se je Mega odzval povabilu na Smuk sva najprej sama, saj nobeden od naju ne najde niti enega argumenta za Smuk (vremensko gledano), ki posledično odpade ravno tako kot Ivanščica. Sledi nekaj pogovora in konstruktivna izmenjava mnenj Vogel ali Krvavec, in ker nobeden ne navija prav posebej za nobeno od teh dveh, pustiva odprto do srečanja v Šmartnem.

Vmes Zoran sporoči, da je tudi Jean zainteresiran in sam predlaga Krvavec zaradi nizkih baz v Julijcih. Dogovor ob 10:45 Šmartno. Med vožnjo tja ostaneva sama, saj Jean sporoči Zoranu, da ga ne bo.

In potem se dobiva kar pod Ambrožem; v njegovega LCja (gondola in žičnice ob tej uri ne delajo) in do hotela. Med vožnjo opraviva bolj družbeno politično debato in še par vzpodbudnih besed za uspešen in dober letalni dan, saj vseeno malo pogledujeva po precej nizkih bazah, ki jih je ob 11:30 kar nekaj.

V miru, ampak brez zavlačevanja postaviva in v luft, saj piha prav lepo gor pa tudi vidimo enega precej visoko nad Potoško. Zoran bo opisal kako je šlo njemu.

Jaz lahko zase napišem: do Dobrče super. Dobrča kar OK, čeprav generalno nižja kot po navadi (zaradi nizkih baz). V Begunjščico relativno visoko, potem pa čista pušiona. Sem mislil, da bom moral pristajati v travnikih v Dragi. Potem nekaj malega dobim zunaj, ampak še vedno v “kotlu”. In potem vidim, da se King (po moje Vogrinc) rešuje okoli Petra. BTW svaka čast za big cojones glede na višino celo pot od Dobrče do Petra. Potem nekaj časa reševanje na Petru in, ko mi rata priklopim Stol, malo zavrtim in potem po rob baz kjer leti gor brez vrtenja naprej in stran od Vajneža.

Če sem do Petra vedel kje je Zoran (s katerim sva letela kar nekako usklajeno – na Dobrči sva se čisto ujela), ga tam zgubim oz. ne slišim, da je nad Valvazorjem. Tudi on se je rešil na sprednjem nizkem grebenu med Žirovnico in Završnico s 1000 na 1500 in potem preskočil pod Stol, tu pa se nekaj časa neuspešno matral tik nad Valvasorjem, dokler ga ni začelo neokusno premetavati nizko okoli Ajdne. Ker mu je bila zadnja znana info, da se Igor matra okoli Petra, se je predal in odpeljal na Bled. Pa videl, da z -2-3 ne bo prišel do kremšnit in je raje obrnil in pristal ob stari cesti.

Zoranov let

V 3 štopih je bil pod Krvavcem, potem z naslednjim gor do Jezerc in pešaka do hotela po LCja.

Podpišem, da bi Zoran danes plačal pizzo v Avstriji, če se tam pod Stolom ne bi “radijsko in vidno razšla”. Od tam do Kranjske pa zelo lepo. Nad Kranjsko konkretno žvečenje nekaj časa, ampak ko ga zahaklam ga lepo zvrtim do 2500 in se brez posebnih upov (sem v primerjavi z zadnjič kar 400m nižji) vržem v Dobrač.

Vendar leti lepo z vetrom in ne zgubljam preveč. Tam pa kombinacija JV-SV in baz. Je bilo parkrat padalo kar konkretno proti horizontali, ampak vse OK.

Potem pa milina do Dravske doline. Trim med 43-50km/h. Tam sem pa že konkretno sf…..n in je že bilo bolj v stilu “dovolj bo”. Po telefonu organiziram prvo varianto logistike, izberem napačno stran doline in se več ali manj zapeljem (scurim) v pristanek.

Igorjev let

Na tleh pa pomislim, da so se mi Lienški šnicli spet izmuznili, ampak je pa zato drugo doživetje-avstrijski vlak . 🙂

Ko pristanem in dodatno preštudiram logistiko, se dogovorim, da me Saša (velika zahvala in objem) pride iskati v Spittal, do tja pa s super vlakom v 30min.

Zoran že prej reši svojega LCja, za kar sem mu konkretno dolžan in dan je rešen. Bil bi pa dan za Vikati, če bi še Zoran pojedel avstrijsko pizzo, ampak je pa cilj za naslednjič.

 

Še vizualizacija najinih letov:

Erzo organizira danes Žusem. Meni pa se zdi, da bo preveč vetra in destinacija ne bo najbolj zadovoljila, zato cincam kam in kdaj. Usklajujemo se z Igorjem in Megom in Jeanom. Jean se odloči za svoj hišni hrib (Grmada), Igor je skoraj odločen za Žusem, jaz pa sem na koncu za Zavrh. Mega je za – ob 13h na Šodru.

Na koncu se še Igor pridruži ideji za Zavrh in po zboru nas Mega zapelje gor.

Na startu začne Mega kar postavljati (naj bi bilo manj vetra kot v soboto), potem pa prbije in malo zabremzamo. Kmalu ugotovimo, da prbije in razmetava takrat, ko se nad nami čez sonce zapelje kakšna baza. Ko se vrne sonček, se veter umiri. Po tem odkritju Mega počaka na interval in potegne. Lepo ga drži in dviguje in malo zajadra sem in tja.

Na start prlaufa Čepar, ki pa zamudi sončni interval in atraktivno starta v razmetavajoči senci.

Potem se pripravi Igor in nazadnje tudi jaz. Ko se spet malo umiri, odleti najprej Igor, nekaj za njim pa še jaz.

V zraku je presenetljivo mirno (čeprav je čutiti močan veter). Malo nabiram okoli starta, potem do Javorča (Čepar se ravnokar odpelje naprej na fuzbal plac, da pobere otroke…) in pod grebenom nazaj do starta, kjer spet naberem nad 1100. Visok do Javorča, od koder se vrača Igor dokaj nizek (vsaj meni tako izgleda). Mega se medtem odpelje nad Barje. Odpeljem se čez Vrhniko do Podlipske, kjer pristanem v močnem dolincu.

Zoranov let

Mega z Barja pride nazaj do starega pristanka pri Verdu.

Megov let

Igor pa najde čudežno dviganje do 1500 in se odpelje čez do konca Logatca, skoraj do Kalc.

Igorjev let

 

Še vizualizacija naših letov:

 

 

Na koncu smo leteli bolj, kot smo pričakovali. Ko z Megom in Čeparjem rešujemo avte, pa je v zraku tudi Uki.

Dopoldne smo kar nekaj časa modrovali na Zavrhu, da bi napovedan močan SV kaj spustil in bi lahko odleteli: Erzo, ki nas je sklical ob 11h na Šodru, Mega in Jean, pa Velkavrh,  Domen in jaz. Prvi je odstopil Velkavrh zaradi zemeljskih obveznosti. Potem smo se še malo vetrili na sončku pa prbijanje ni jenjalo (izmerjeno 11). Nakar odtovorimo robo nazaj do avtov in na Šodr in vsak po svoje.

Ker se dopoldanska akcija tako neuspešno izteče, se lahko popoldne civilno udejstvujem na Štajerskem. Na povratku proti LJU pa mi žilica ne da miru in blizu AC najdem tole belo piko. Naredil jo je Frenk, potrdil pa tudi že Poje, tako da sem tretji tu gori.

Krasen štart na lepi strmini (to niso neke Erzove ravnice). Malo moti le seno v vršnem delu čez katerega polagam Rooka; seveda se vneto zatika med vrvice. Alenka mi jih pomaga trebiti. Čutiti je nekaj malo V, ki se mi zliva na hrbet v to zavetrje kljub pozni uri.

Potegnem in lepo speljem in se zapeljem v dolino.

 

Bolj zunaj je že čutiti močnejši veter v hrbet, tako da moram na koncu travnika močno bremzati, da me ne odnese v koruzo. Kljub temu lepo pristanem.

Zoranov let

Pospravim ravno takrat, ko pride Alenka z LCjem po mene.

Stabilno z veliko SV je napovedano. Zjutraj kar ideje o Dobrovljah, pa Zavrh. Na koncu dopoldneva sem že skoraj čisto usklajen (z Erzom) za Slajko pozno popoldne.

In se še prej odpeljem proti Horjulu, da še kakšen kucelj naredim. Spet je prvi erzovski (=položen, nepokošen, s njivo koruze na prvem platojčku,…), tako da grem samo naprej proti Ligojni. Ko zavijem desno in se ustavim, da najdem naslednjo belo piko, obstane ob meni Uki, ki tu po obvozu (zastoji na AC) vozi domov. Malo se zaklepetava…

Ko že odpelje, se spomnim, zakaj sem tukaj, najdem najbližjo piko in pokličem Ukija za družbo. Takoj se vrne in po novi asfaltni cesti pod tale start.

Malo si ogledujeva situacijo (s poudarkom na pripravi materiala za orehovec), potem po kolovozu čez kotanjo pod vzletno pobočje. Z robo gor.

Spodaj nič vetra, na vrhu kar konkretno piha V (in meša vejevje naokoli). Postavim, zidek, potegnem in sem v luftu.

Sprva me lepo dvigne, ker pa hočem pristati na pokošenem travniku spodaj, zavijem desno v kotel in se mi samo udre. V obratu na levo sem že prenizek, tako da samo sedem na tla, namesto da bi se peljal do konca travnika (še vsaj 100m).

Zoranov let

Uki je že pri meni. Pospraviva in na križišče do njegovega avta in vsak na svojo stran.

Erzo javi, da na Slajko ne bi šel (čeprav najbrž bo…), tako da se samo še odpeljem proti LJU…