Danes je sicer napovedan kar v redu dan, vendar burja ne popušča. Še tik pred zdajci smo nekako usmerjeni na Primorsko, potem pa se le ustavimo pravočasno, ko Igor preveri pri Hermanu Lijak (»ne leti sicer nihče, ampak danes je manj burje kot včeraj, če prideš dol, boš vsaj ti letu, če noben drug…«) in pri Valičih Čaven (»ma je kar močno, mogoče bi na Lijaku bilo…«). Kam daleč nobenemu prav ne paše (logistika) in spomnim se na Dobrovlje (kjer pa je manj vetra, kot bi si ga človek želel (2/4,5 V na Maliču). Mega severno od LJU ne gre in ostaneva sama z Igorjem.

Na pristanku sta dva avta, v zraku trije padalci lepo nad grebenom, nebo precej bolj pokrito, kot je bilo na kamerah pri odhodu iz LJU.

Na startu sama začneva postavljati po idilični travici (res so fantje štart lepo zrihtali !!), ko navalijo polni avti padalcev eden za drugim. Potegnem prvi, Igor takoj za mano, potem v rafalih naslednji…

Takoj desno od starta začnem pobirati v šibkem dviganju nad greben. Igor v vidni bližini podobno. Potem do konca grebena na desno, pa na levo nazaj, popravljam, kjer se le da, čez start naprej po grebenu (do Letuša v dolini), tu spet nabereva lepo in tako sem in tja debelo uro. Enkrat je za spoznanje boljše dviganje levo od starta, kjer nad kotanjo naberem do svojega današnjega max na 1300m in potem spet čez štart do J konca in potem imam počasi zadosti, pa tudi dinamika počasi ugaša. Jadranje je bilo ves čas popolnoma mirno, brez enega samega napetega trenutka. Še malo povrtim na polovici pobočja, da se start malo sprazni pristajajočih.

Igor pristane kakšno minuto pred mano.

Igorjev let

Potem še jaz.

Zoranov let

Med pospravljanjem se Igor priključi prevozu in reši LCja.

Potem pa še v Afriko na prebranac in čevape (in goro svežih kruhkov iz krušne peči). In še sladkarije na koncu…

In še novnov za Igorja.

Močna burja (SV, V) čez SLO. Dopoldne taktiziramo, če se bo le kaj naredilo, pa nič sprememb.

Okoli 13h se slišiva še z Megom, ki bi kar bil za Zavrh. Igor tudi ne najde boljše variante, zato 14.15 prestopi v LCja in na Šoder. Tu k Megu in na vrh.

Na startu kar konkretno piha, generalno iz smeri Krima (izmerjeno 4-6,7,8,9 / 11,2). Občasno pošteno zašumi desno na V robu in skoraj ves čas na levem delu starta.

Po kakšne pol ure cincanja se Mega le odloči in postavi. Kar nekajkrat dvigne padalo in mu ga suka v eno ali drugo stran in ga spet položi na tla. Končno le stabilizira toliko, da je zadovoljen in odleti.

Zunaj ga gunca sem in tja, na momente liftne gor, potem pa spet popolnoma stoji in gre dol kot kanta (kot da ima zastolirano padalo). Počasi se pomika proti Škorpijonu in pristane.

Megov let

Z Igorjem že pred njegovim pristankom pobereva robo in odpeljeva avto na pristanek, kjer naju Mega že čaka.

Še zaključno druženje v Bistri

Zjutraj se zbudimo v megličasto, mokro jutro, prekrito z oblaki. Ponoči je više snežilo in vse je belo še malo pod Col Rodello, nižje deževalo.

Po obsežni analizi vremenske situacije, napovedi in slikovnih podatkov s terena se odločimo za premik na S – smer Kronplatz.

V Canazei, čez Passo Sella in Passo Gardena v Corvaro in naprej gor čez Alta Badia do Brunecka. Vmes je tudi malo padalo. Do spodnje postaje gondole na Kronplatz, kjer si ogledamo pristanek in vremensko situacijo, ki se izboljšuje.

Ko dva padalca pristaneta pri nas ni več dileme. Z robo na vrh in še malo ogledov (proti dolini še nekaj meglic).

Malo še posedimo v restavraciji in potem na SV start.

Tu je že kar nekaj padalcev in vedno več SV vetra, zato pa nobenih meglic več v dolini.

Postavimo

in v zrak: Zoran, Mega in Igor.

Nekaj časa jadramo ob vršnem grebenu, potem odpeljem na Z do S raza, pa nazaj na V in nad pristanek, kjer še malo vrtim, medtem ko Igor pristaja.

Igorjev let

Minutko za njim sem na tleh. Novnov!

Zoranov let

Ko pospravljava, se pridruži še Mega.

Megov let

Še filmček

 

 

Še vizualizacija

Uspešen zaključek odprave proslavimo v restavraciji v Innichenu in počez čez Dolomite in Karnijce do Udin in na Unec (in seveda v LJU).

Štirje super dnevi v super družbi !!!!

Danes zjutraj je malo manj sončno kot včeraj, napoved vetra pa podobna (SV, više SZ), vendar malo manj. Kasneje bi naj bilo možno tu in tam tudi kaj padavin.

Spet smo okoli 11h na gondoli. Na startu še bistveno več padalcev kot včeraj (saj je sobota), startujejo na robu na J, JV proti Canazeiju (čeprav tudi za robom s SV rahlo piha).

Ker klobasa le kaže več časa od JV, začnemo ob robu v hudi gneči postavljati tudi mi. Nekaj se jih že obdrži v zraku in nekaj jih je tudi že lepo pobralo. Na štartu je v tej gneči na robu in v strmini pod njim videti marsikaj. Igor se prestavi pod rob in nekajkrat poskuša ujeti pravi trenutek. Medtem zgoraj na robu začne pihati spet SV in Mega mi pomaga prestaviti padalo na SV pobočje nad snežne ovire. Startava skoraj hkrati z Igorjem, Mega nekaj za nama.

Midva z Igorjem nabirava v kotlini pod startom na J strani, Mega pa kmalu nabere na SV pobočju, gre čez Passo Sela v Stolpe Sella, čez Pordoi na Belvedere in čez proti Marmoladi.

Igor kmalu nabere nad 3300 in se zapelje proti Sassolungu in potem vzdolž grebena proti JV (smer Moena/Rosengarten (Catinaccio)). Jaz še kar rabim nekaj časa, da le naberem  čez 3300 in za njim. Imam lepo višino nad vrhovi Sassolunga in čudovito je enkrat gledati te hribe vsaj malo od zgoraj dol. Nebo je precej pokrito z bazami nekje nad 3500. Ko se tudi sam usmerim proti JV,  pridem celo v rahlo sneženje. Ves čas nad strmimi dolomitskimi stebri skupine Rosengarten so razgledi fantastični (sploh s teh višin med 3000 in 3200).

Igor me počaka nekaj pred Moeno in malo raziskuje naokoli (tu sem visoko pod bazami kar nekaj višji od njega). Potem se obrneva proti V čez glavno dolino (Moena) v smeri Marmolade nad dolino Ciampie, kjer zelena travnata pobočja zamenjajo dolomitske špice od prej. Na začetku doline sva že kar nizka (sploh Igor) in dviganja nobenega (sam bi že kar obrnil nazaj). Pa mi le malo zapiska vario, medtem, ko Igor najde ozek steber (hvala za rešitev !), ki ga s 4+ odnese gor in odnaša naprej proti Marmoladi. Sam ga vrtim premalo na ozko in me razmetava in rabim dosti več časa, da ga spet dohitim. Še na Colacu popravimo in naprej do Marmolade.

Igor je bogato spredaj S nad vrhom, sam sem tik ob grebenu in opazujem nekaj padalcev, ki so pristali na vrhu in ponovno startujejo. Brez napora sedaj tukaj ležerno vrtim tik ob vrhu in nad njim in uživam nekaj časa v fantastičnih razgledih.

Potem obrneva proti S in čez Belvedere do Passo Pordoi. Igor je tu precej nižji in začne pod Sasso Pordoi vrteti, mene pa lepo drži in se samo odpeljem mimo razgledne ploščadi naprej v smeri Selle. Pa začne pošteno zaugati gor (Igorja po vrtenju celo pozauga v bazo), zato obrnem proti Rodelli in čez njo še mimo Campitella in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Z Igorjem pristaneva skoraj hkrati.

Igorjev let

Mega je mimo Marmolade šel na J stran do San Pellegrina in potem po J strani tega grebena do Moene, tu čez dolino na Catinaccio (Rosengarten) in potem počasi k nama v Campitello na uradni pristanek, kjer je pristal kakšnih 15min za nama.

Megov let

Filmček prvega dela (brez najlepših posnetkov z Marmolade …ki jih žal ni … )

Še vizualizacija:

Po tem fantastičnem dnevu spet (v že preverjeno) bližnjo picerijo na zaključno druženje.

 

Zjutraj nas zbudi sonce. Kljub temu še kar počakamo, da se malo segreje, preden smo na gondoli na Col Rodello.

Inštaliramo se na teraso ob vlečnicah.

 

Množica padalcev se že pripravlja na prostranem V startu. Sneg od prejšnjih dni je že ves pobralo in tudi blata ni več veliko. Prvi, ki startujejo, v glavnem curijo.

Ko začnejo končno ostajati v zraku in vrteti in nabirati, se pripravimo tudi mi.

Nekaj po 12.30 potegne (med obema sedežnicama na SV) najprej Igor, potem jaz in kot zadnji še Mega.

Po začetnem iskanju nad dolinico pred startom se le poberem. Potem vrtim med Canazeiem, Col Rodello in Belvederjem še uro in se navajam na dolomitsko okolje. Drugi del sva skupaj z Igorjem pretežno nad Belvederjem.

Mega je že kmalu po začetnem pobiranju potegnil čez Campitello proti Marmoladi, pa potem obrnil proti Moeni in kmalu ves nizek po dobri uri javlja, da je pristal pri gondoli.

Megov let

Z Igorjem poskušava bolj neuspešno pobrati za Belvederjem v precej razrukanem in potegneva čez dolino (smer Marmolada…), vendar pa sam v močnem dolincu (od Z) kmalu obrnem in vedno bolj počasi (v vedno močnejšem dolincu) po dobrih dveh urah pristanem pri Megu, ki se sonči na pristanku.

Zoranov let

Potem pa še skoraj dve uri čakava Igorja, zadnjo uro v piceriji ob pristanku, da se »naveliča« poskusov proti Marmoladi in v zahajajočem soncu pristane.

Igorjev let

Še filmček dogajanja prvega dneva v zraku

 

In še vizualizacija

Za podaljšan vikend so v planu Dolomiti. Ampak zaradi zemeljskih obveznosti (tokrat Igorjevih) ne moremo že zgodaj proti Dolomitom; zato bomo danes ostali še v domovini…

Igor me naloži doma u Fužinama in do Unca, kjer naju že čaka Mega. Najprej je bila kombinacija, da se pridruži današnji akciji še Jean, ki pa se kasneje priključi jati za Kovk. Tako se samo naša dolomitska trojka znajde pod Lijakom, potem pa Igor zapelje kar gor/dol na pristanek, saj »javnega« prevoza ni.

Na startu gužva (predvsem tujcev). Hitro postavimo in v luft Igor, Mega in jaz.

Mega in Igor hitro nabereta, jaz pa kar malo ponavljam, dokler le ne naberem dovolj, za naprej proti Kasarni in Zmajarski. Mega in Igor sta že naprej. Na Čaven s 1300 in do Modrasovca. S 1000 ob polici čez na Kovk. Tu sva skupaj z Igorjem, ki je vmes obral še Predmejo. Do Podrte in čez Vipavo do Table in naprej. Igor potegne do Nanosa, jaz pa obrnem pri Hieronimu, saj sem nižji in je kar vetra.

Nazaj do Table, kjer se odločiva za Kovk. Brez problemov priklopiva pri Podrti in do Hublja. Tu lepo drži in jaz se odločim poskusiti s 1100 kar proti Čavnu. Igor je malo nižji in malo za mano. Še hitreje zgublja kot jaz in nad Slanim Blatom obrne z 800 in se zapelje nazaj in pristane pri Lokavški cesti.

Igorjev let

Jaz obrnem na 750 tik pred stebri pod Modrasovcem in se počasi odpeljem nazaj do njega.

Zoranov let

Mega je že prej jadral sem in tja na Kovku in odpeljal s Kovka nazaj do Lijaka, poskušal toplandati, pa na koncu obupal in pristal spodaj pol ure za nama.

Megov let

Ko pospraviva, Igor odšiba v Ajdovščino na bus, pride na Lijak in reši svoj avto. Oba z Megom prideta pome v Lokavec.

Vizualizacija današnjih letov:

Še podkrepimo se v piceriji v Ajdovščini in gasa proti Campitellu, kamor pridemo okoli polnoči. Ključ nas že čaka, da si ga sami vzamemo…

Ker je danes napoved še hujšega JZ, J, smo že včeraj razmišljali o Brestovici, kot edini smiselni lokaciji. Če bo le vreme.

In zjutraj je v Vipavski že vse oblačno in celo rahel dežek, ko je proti Devinu še sonček z nizkimi bazicami. Še kratek posvet z Gorazdom (»bo močno, močno bo, ampak saj mogoče bo…«) in Igor me že pobere ob 10h. Drugih zainteresiranih ni in gasa po AC naokoli čez Trst.

Pri pumpi nula, na startu 5-7/9,2 J direkt po hribu gor. Malo počakava (dežek v daljavi levo, temna baza levo nad nama) in po robo v avto in postaviva. Veter konstanten (temna baza šla čez, spredaj od morja sprejemljivo ne-jasno), zato v luft: jaz in Igor.

Debele pol ure drajsava nekaj nad (in tudi malo pod) grebenom sem in tja (v levo 50 v desno od 2,5-20). Nad 320 ne pridem (in nočem, saj je z višino občutno več vetra), v desno se proti koncu grebena zaletavava v veter (od Z – najbrž se zlije ob čelu grebena na eno in drugo stran in je tu čisti Z).

Potem pa pride pod naju na start kombi s skupinico, ki po daljše ogledovanju najinih aktivnosti in situacije na startu, začnejo postavljati. Kasneje se izkaže, da je to skupina Francozov pod vodstvom Klavdija. Kmalu postane v zraku gneča in v teh pogojih me vedno manj mika slalomirati med njimi (pa tudi prednostnih pravil ne spoštujejo kaj dosti). Tudi precej bolj razrukano postaja. Čakam samo še, da polna ura naredi cin in na tla.

Zoranov let

Igor enako in je čez nekaj minut ob meni.

Igorjev let

Malo klepetava s Francozi, ki tudi drug za drugim pristajajo, potem do pumpe in Igor odpešači gor po svoj avto. Sam pa še malo modrujem s Klavdijem ob opazovanju Valičev, ki sta pred kratkim prišla in zdaj veselo izvajata akrobacije (sama) okoli starta.

Potem pa proti domu v rahlem rosenju, ki se v Postojni že spremeni v dež.

Po 10-dnevnem dopustu v začetku tedna še dež in abstinenca je že res strašna. Igor že včeraj napoveduje akcijo za danes in res je po poplavah prejšnjih dni danes posijalo sonce z napovedanim močnim JZ (v LJU zjutraj seveda ni sonca… je pa šajba v Vipavski). Glede na močan JZ više, je cilj kmalu jasen: Lijak.

Ob 10.30 iz LJU, na Uncu pobereva še Mega, Jean kasneje.

Ko parkiramo LCja na pristanku in se peljemo gor, je že vse dokaj pokrito (??). In danes je še tekma German Open, tako, da je gneča na startu temu primerna. Cincamo ali takoj v luft, ali počakamo tekmovalce in se pripravljamo. In ko prve od tečajnikov, ki medtem skačejo v dolino, le začne tudi dvigovati, se pripravimo tudi mi. Vmes prideta tudi  Jean in Erzo z še nekaj ostalimi netekmovalci (Čretnik, Mojca, Reven, Planinšek,…). V luft Mega, jaz in Igor.

Na V robu z Megom kmalu nabereva (jaz do 1100, Mega višji) in naprej proti vojašnici. Igor pa mora kar ponavljati vajo okoli starta, saj je ves nizek po uspešnem začetku… Mega je že spredaj pred Skretom in še nekaj višji. Mimo Čavna in Kuclja v višini grebena z nekaj popravki (tudi s 55+). Z je močan, sploh pod Modrasovcem, kjer v močnem in razrukanem kar ne morem pobrati nad polico in se kar z 1000 odpeljem čez (hitrost 71 !!!).

Skoraj me že splakne v dolino, da sem že nevarno nizek, ko le nekaj zagrabi in kmalu sem nad Hubljem na 1100. Samo peljem se do Podrte in potem čez na Plaz, kjer pa me J skoraj ustavi. Ko se le prebijem pred Plaz, pa gre samo še gor. Mega se že vrača od Lovske, Igor je že za mano na Kovku. Ves čas bogato nad grebenom do Hieronima (sedaj ves čas močan J), kjer pa hitrost začne močno naraščati. Samo obrnem in po polžje nazaj (tudi samo 3,8…). Tudi pred grebenom nad dolino drži in gre občasno gor. Mega, po ovinku nad Planino, javlja, da pristaja pri Anji in da bo rešil LCja izpod Lijaka.

Megov let

Tudi sam se s 1300 kar odpeljem proti Planini (zaradi močnega Z tudi pomislim ne, da bi šel na Kovk ??!), tu malo bluzim in se zapeljem na pristanek.

Zoranov let

Nekaj za mano pristane Igor.

Igorjev let

Ko pospravljava, vidiva, da je Reven potegnil kar čez na Kovk in brez problema priklopil. Nekaj za njim se z bogato višino pripeljeta čez na Kovk še Jean in Erzo.

Ko že pri Anji čakava Mega, pa Jean odpelje do Predmeje, nazaj na Nanos in potem vse do svojega rodnega kraja, kar ga postavi na vrh današnjega OLCja.

Jeanov zmagovalni

 

Še vizualizacija