Danes že zjutraj povsod sonček z napovedanim V in močno burjo na Primorskem. Z Erzom se le malo usklajujeva in je jasno, da gremo danes proti Raduhi. Še Mateja in (bolni) Luka gresta zraven na sonček, druge ne zanima ali ne morejo.

Ko smo ob 11h že v odhajanju izpred Hoferja Fužine, se informativno oglasi še Delux. Po bližnjici gor čez Volovjek in dol in v Podvolovjek in naprej v Luče. Potem pa po deloma že znani (od predvčeraj) grapi gor v pobočja Raduhe. Ciljamo na Planino Javorje, saj smo za na vrh Raduhe prepozni. Pririnemo prav na Loko in malo cincamo, ali tu z vožnjo končamo.

Pa se spustimo malo nazaj in na odcepu strmo gor po kolovozu proti naši ciljni planini. Ko ne gre več naprej (parkiran terenc sredi kolovoza in sneg), odnehamo.

Naložimo si robo in po idiličnih gorskih pašnikih gor. Toplo kot jeseni. Ker piha Z (?!), prvotno odleteno pobočje nad planino Javorje pa je obrnjeno preveč na V, nadaljujemo še malo više na JZ pobočje. Piha idealno, postavimo lahko kjerkoli (slikce tukaj)

Erzo je seveda prvi in potegne in vozi naravnost ven v smeri Luč.

Mateja razgrne meni (z Lukom še cincata ali bi letela Mateja, ali Luka, ali nihče od njiju 🙂 ). Potegnem in sem že nad kočo na Loki. Čez planino in potem se držim  bolj desno ob pobočju Raduhe. Požira me bolj kot Erza (nasprotni Z obteka pobočje). Kmalu sem nad pobočji nad dolino Savinje, potem pa se naslonim na vzdolžno sleme proti Lučam. Tik pred Lučami celo nekaj dvigne, potem pa v močnem dolincu zapeljem na travnik pred kampom in v ledenem mrazu celodnevne sence pristanem lepo proti vetru.

 

Zoranov let

Zoranov let

Erzo se ne javi, čeprav je zagotovo že pristal.

Erzov prvi del

Erzov prvi del

Mateja in Luka se odločita za neletenje. Potem pa se Erzo pojavi nad mano, saj je res že pristal, vendar na planini nekaj više in naredil še en nov start.

Erzov drugi del

Erzov drugi del

Ko pospraviva, se greva pogreti v gostilno, kjer ugotavljava, da Cena & Co obdelujejo pobočja nad Robanovim kotom, o čemer smo se pogovarjali predvčerajšnjim 🙁 .

Kmalu se nama pridružita še Mateja in Luka. Prekrasen dan 🙂 .

Potem pa domov silvestrovati…

Čeprav je danes na Gorenjskem manj vetra (drugje kar močan SV, burja na Kovku tudi do 100 km/h), Erzo predlaga projekte na Dolenjskem (najprej omenja Sotlo). Še Edo se nama pridruži in že rinemo v sluzasto oblačnost proti NM.

Ko je jasno, da so malo višji hribi že v bazi (odpade raziskovanje Gorjancev…), začnemo mrzlično iskati karkoli v okolici Mirne peči (no, ideje stresa Erzo, midva z Edom bolj kimava 🙂 ).

Najprej neuspešen obisk cerkvice, potem med vinogradi Golobinjeka Erzo zagleda nekaj (po njegovem) uporabnega. Ker je že v hudi krizi (da nismo še nič naredili), kar z robo olaufa tja, jaz tudi (z robo) za njim, Edo  pa le na oglede. Erzo postavi, medtem, ko jaz pohajam naokoli in se odločim, da je to zame neužitno.

Ker piha ustrezno močno, Erzo izkoristi pravi trenutek in nepričakovano elegantno spelje čez pastirja, rob in šavje. In ga lepo vzame in odjadra, medtem, ko se midva z Edom samo spokava v avto in po njega dol, kjer pristane.

Erzov let

Erzov let

Komentar leta: Na vrhu cerkev, položno, malo nižje se najde linija za odletet, a jo zapira telefonska žica. Ko bo vsega zmanjkalo bomo počeli prav to: vsaj za odletet začasno snemali te osovražene žice. Ko že odhajamo opazimo prost travnik, ki je že kar nizko v hribu. Vseeno je neugledno, nikakršno, kakor pač taki štarti, ki za večino to niso izgledajo. Kratka polička, na katero ne morem sam s stegnjenim padalom, pravega vetra ni videti (do 2m/s) je pa iz veter s strani. Moram (!) vsaj in zgolj probat dvignit, ko me poprime in nese dlje kot bi si upal misliti! Zunaj me drži kar močan veter, letim bočno, nazadnje le 3 m nad terenom da s spustim še v vrtačo pri Goriški vasi. Zmagovalna kombinacija tangice in M4. Zoran tud proba ne.

Sedaj lahko bolj normalno razmišljamo. V okolici je najbližji Vinji vrh in malo stran pri Šmarjeških toplicah odletena lokacija Kroglo (na OLCju odletel Poje, vendar je Erzo prepričan, da je bil tam še dosti prej tudi Jerry. Jerry se (po tel.posvetu) ne spomni dobro kje in kako, tako da se lahko zanesemo le nase (in na elektroniko 🙂 ).

Kmalu smo na lokaciji, kjer je startal Poje. In ta je v tem vetru neužitna tudi za Erza (še najdlje si jo ogledujem jaz 🙂 ). Še malo pogledamo naokoli in najdemo krasen prostorček za start prav blizu, le piha žal z leve od zadaj. Kljub temu (“saj ni tako močno”) z Erzom postaviva.

Prvi odlaufa in spelje Erzo, za njim postavim in odlafam z vetrom od zadaj še jaz. Erzo uspe na levo in čez vinograde do doline.

Erzov let

Erzov let

Mene pa veter tako ustavlja, da Rooka obrnem in pristanem v kotanji ob vznožju hriba.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, moram še gor iz kotanje do hiš, kjer čaka Edo z Erzovim avtom. Potem pa še po Erza (in na orehovček)…

Komentar leta: In potem gre cirkus naprej, tokrat se domislimo že odletenega Kogla, prvič odletenega (?) po legendarnem Jerneju Zdešarju, ki pa ni pustil sledi na OLC, niti se ne spomni ali je odletel, ko ga v življenski stiski, ki nam stiska vrat, o tem, v nujnem telefonskem klicu povprašamo. Tako je to v padalskem penzjonu. Nam je pa trek pustil na olc Poje, na čigar štart pri anteni pridemo s pomočjo navigacijskih naprav. Lep štart z dvema napakama: ne piha gor, raje rahlo s strani in telefosko žico, ki jo lahko preletiš le če dobiš padalo nad sabo takoj, kar pomeni da mora pihati vsaj 3m/s direkt gor. Ko že odhajamo, ustavim vozilo 50 m naprej in potem odkrijem tole: prelep štart, kot bi ga kdo izdelal v naš namen, miniaturni Gozd. Piha do 1,5 m/s s strani, a ni problem, če počakaš da je morebitna nula. Dva sta v žepu in dan je izpolnjen. (Jerry se že spomniš?)

Že precej pomirjeni nadaljujemo na Vinji vrh, kjer iščemo kakšno lokacijo za V veter. Mimo Sv.Jožefa (kjer je “uradni” start) do Sv.Janeza (kjer je lep razgled) naprej proti V robu do Mrzle gore, kjer na vrhu najdemo krasen prostorček med vinogradi. Erzo takoj začne postavljati, Edo pa za njim.

Sam še najdlje cincam (bom pa jaz zdaj šofer…), potem pa postavim tudi sam.

Erzo pristane skoraj pri AC.

Erzov prvi

Erzov prvi

Edo zavije desno ob pobočju in vinogradih in pristane pred daljnovodom.

Edov let

Edov let

Sam grem daleč ven čez daljnovod in do AC.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam, je Erzo že v drugo na startu (hitro dobi transport na vrh) in odleti.

Erzov drugi

Erzov drugi

Edo se odloči za hike do avta, kamor prideta skoraj hkrati z Erzom (še enkrat hitro dobi prevoz 🙂 ), ki odleti še tretjič 🙂 .

Erzov tretji

Erzov tretji

Edo pride z avtom najprej po mene, potem pa greva skupaj še po Erza, ki je v tretje postavil rekord starta 🙂 …

Erzov komentar leta: Ker je treba najdit še enega, saj Zoran še nima dveh, (popoln dan na projektih je, če odletiš dva nova) se domislim Vinjega vrha, na katerem sem jadral letos, ko sem v vzhodniku priletel z Žusma (?). Sej ne vem več, tudi v nepezjonu se marsikaj pozabi. Pri cerkvi Sv. Janeza, bi šlo s kar nekaj tveganja, piha cca 3m/s, kar mi danes ni (več) treba. Naprej pa na Mrzli gori med hišami odkrijemo tole. Piha direkt gor, do 3m/s. Zdi se mi, da je tole štart, ki se mora prijeti med lokalnimi piloti!! Ima le dve lepotni napaki: malo nižje letiš čez vinograde takoj po odletu in prelet dveh daljnovodov, ki pa ni nujen. Meni se je štart prijel, saj še dvakrat odštopam/napadam mimovozeče avtomobile in njih voznike, da pridem ponovno gor in še letim. Tu gre zahvala možu z gorenjskih Repnj, ki po novem preiskuša življenje na Dolenjskem pod tem hribom in do danes ni bil na njem, zdaj pa skupaj odkrivava labirint cest, da prideva gor in gospej, domačinki, ki zamudi na zmenek, saj ponajpreje expresno mene dostavi nazaj do avta. Njej je labirint poznan v potankost in tako pridem gor danes že po tretji varianti. Na štart pridem kako minuto zatem, ko naš Edo že peš dospe, da reši avto. Seveda odletim še tretjič tule, tako da ima novopečeni štart že pet odletov.

Danes je odločeno: Raduha. Veter OK (V, JV). Sva pa edina iz našega konca. S štajerskega konca pa pride Cena.

Erzo prestopi v LCja nekaj po 9h pri Hoferju Fužine in proti Kamniku.

Ko se dvigujeva proti Črnivcu, Cena javi, da so že Golte v bazi na 1400 in tako tudi Raduha. Prepričava ga, da nadaljuje proti Lučam in začneva iskati rezervno varianto. V Podvolovjeku je jasno, da je treba najprej na Gojsko planino.

V Lučah obrnemo nazaj s Cenom, ki pusti avto v Podvolovjeku in gor na Vel.planino. Parkiramo in pešaka na vrh travatega pobočja, da se položi. Piha idealno gor (1-3m).

Postavimo in v zrak: Erzo, jaz in Cena. Erzo rine proti Lučam, pa obrne, ko rata kritično nizek v grapi.

Erzov let

Erzov let

Sam pristanem pri avtu.

Zoranov let

Zoranov let

In nekaj minut za mano še Cena.

Cenov let

Cenov let

Prvi novnov je pod streho.

Malo ugibamo kam naprej in s pomočjo elektronike (telefoni) in klasike (Atlas Slovenije) najdemo naslednjo lokacijo: start Luče. V resnici se start ne ujema z ogledovanimi leti na OLCju in rinemo vse dlje pod Raduho.

Pri kmetu Hlipovčniku Erzo ne zdrži več in izskoči in začne postavljati (originalni Rakunov start je še 500m naprej po kolovozu…). Še jaz zraven, Cena pa ima danes dosti in bo šofer. Čez minutko je okoli nas vsa družina, ki nas vabi (šnopček, kava, pir, nekaj za pojest,… 🙂 ).

Ampak nama se mudi v luft: Erzo in jaz. Erzo daleč ven nad grapo in potem dol v njo na strme travnike, kjer med droti najde malo bolj položen (vendar niti približno raven) pristanek.

Erzov let

Erzov let

Nekaj za njim prislalomiram med drevesi in droti do njega tudi jaz.

Zoranov let

Zoranov let