Danes pa imam takšno poželenje po letenju (najbrž zaradi včerajšnjega nepričakovanega dneva 🙂 ), da že navsezgodaj začnem gledati kamere, JZ vetrove itd. Ker na Primorskem in Vipavskem uliva, najdem sončno Dolenjsko in se takoj spomnim dolga Plešivice pri Straškem. In seveda naštudiram še okoliške starte, vse na JZ…

Erzu najprej ni, pa ga predlog projektov (Plešivice) hitro zakuri, samo žal ne more zgodaj. Ob 13h sva zmenjena, že se odpravlja proti Rutarju, ko radarski slika zadnje ure spremeni plane. Neurje se odpelje s Primorske preko Notranjske proti NM, tako da ustavim Erza na poti v avto in se odpeljem na Vrhniko. Na Primorskem je spet sonce.

Do Razdrtega bolj slabo, ko pa zapeljeva mimo Vremščice se pokaže sonček in lepe bazice. Mimovozeči Ščuka in Gorazd in Sila (tel.svetovanje  🙂 ) sicer ne obetajo kakšnega letenja, ampak midva se odločiva za in na razglednem parkingu pod Vremščico obrneva in nazaj in gasa gor.

Na sp.startu piha lepo in ko med mestoma temnimi bazami posije še sonček, postaviva. Erzo, kot vedno, hitro in lepo odleti, meni pa med vpenjanjem močnejši sunek sfedla padalo. Vpnem se do konca in ga kar s štrikci postavim nazaj. Vendar so gurtne sedaj zamenjane (pri hrbtnem se vedno obračam v desno in leva gurtna je pod desno; kakorkoli se sedaj obračam in odvijam, ostane enako… nič mi ni  jasno in to moram enkrat v mirnem sprobati…), zato se odločim za obrat v levo. In ga lepo dvignem in obrnem v levo (prvič v življenju 🙂 ) in z malo balansiranja odletim.

Vendar se nikakor ne morem zbasati v kokon in na koncu, ko mi rata, ugotovim, da imam nogo skozi zgornjo prečko gasa. Skratka, ko se razfecljam, sem že toliko izgubil, da se samo žalostno zadrajsam tja in sem in tja in potem je vse prenizko, tako da komaj še zapeljem do polovice travnika pred pisto.

Zoranov let

Zoranov let

Hitro pokličem Gorazda, ki prihaja, da bi ga prestregel na poti gor, pa je že prepozno, ker je ravnokar prišel na start. Erzo je ves čas jadral in tudi nabiral in sedaj toplanda, da kakšno reče z Gorazdom 🙂 …

Erzov let

Erzov let

Potem je varianta, da pride pome Rajko (Sila). Erzo še enkrat v zrak, pa takoj pristane, ker se vedno bolj zapira v temino in ne drži več.

Erzov drugi

Erzov drugi

Gorazd sploh ne bo startal v takem…

Erzo pospravi zgoraj, jaz spodaj in pride pome za nadaljnje akcije…

 

 

Erzov komentar leta: namenjena na projekte, se pripeljeva mimo Vremšce, kjer se zdi, da sonce premaguje oblake. Ravno ko sva gor, posveti po sredini čez letališče proti štartu sonce, medtem, ko je vsenaokoli oblačno in črno. Piha kvečjemu 5. Uspem se malo podvigat preden termika dokončno zapre štacuno.
 
 

Greva naprej proti J. Predlagam najprej Rožar, saj je najin tajni projekt pri Kikirikiju še daleč, pa Erzu ne potegne … in velikodušno ponudi mojo bolečino – Sv.Križ (Gradiščica), ki je bližje (in ga on itak že ima – res pa ne še letos 🙂 ). Nebo je sicer temno in neprijazno, piha pa ugoden JV, kar bi pomenilo start v drugo – lepšo smer (in potem kritičen ovinek čez sedelce… o čemer smo že razmišljali). In sem seveda takoj za.

Že šestič parkiram na znanem mestu 🙂 .  Erzo vzame lahko opremo, jaz coto in gor. Na vrhu piha ravno prav, vendar malo preveč z leve (čisti V). Startati je treba proti JV, sicer bo problem priti čez sedelce…

Erzo je spet prvi pripravljen, lepo dvigne, potem pa mora po položnem pobočju kar malo laufati in posiliti naprej in v desno, da ga končno le vzame. Še predno dokončno postavim po drekih in mokri travi, že javi s pristanka, da je bilo čez sedlo na klousiča.

Erzov let

Erzov let

Potegnem še sam in gre krasno na mestu gor, vendar me laufanje diagonalno na veter noče odlepiti, tako da prekinem na sredi pobočja. Malo obiranja s trnastih grmičkov (malenkost – samo 10 min 🙂 ) in nazaj na vrh.

Drugič potegnem čisto na V in ga tako tudi držim nad sabo, odšetam pa diagonalno v desno in se odlepim in takoj odvijem v desno “na kol” in se lepo nad drevesi pospešeno (Venturi na sedelcu, pa to…) odpeljem čez pobočje v dolino in pristanem zraven Erza, ki je medtem že pospravil.

 

Zoranov let

Zoranov let

On pešaka gor po LCja, jaz pa pospravim in obojno robo odnesem vedrit k brezoviški cerkvici, saj je ravno začela sodrasta nevihta. Ko pride Erzo z LCjem, v mraku še nabere regrat za večerjo in gasa med dežjem na Vrhniko.

Ful zadovoljen, ker je ena od velikih bolečin potešena 🙂 .

 

Erzov komentar leta: F & H! Najprej letiš, potem hodiš po avto! Sv. Križ odleten tudi na JV!

Danes napovedano bolj slabo vreme, pa sploh ni. Napovedan ugoden JZ. Kljub jutranjemu dežku, dopoldan sonce v LJU. Nevidni MM zjutraj organizira Brestovico. Boris se je že včeraj javil, da danes gre na kakšne nove starte. Ko se slišiva je v igri najprej Megov grič, pa mi je samo to premalo, zato Boris hitro predlaga še Zmajarsko (smo že vsi bili tam na ogledih, odletel je pa samo Erzo…) in me ful zakuri. Erza nič preveč ne zanima (saj razumemo, da je žalosten, ker Planinsko polje že upada 🙂 … ).

In sva z Borisom ob 12h sama na cestniski Logatec. Med potjo  Ščuka javi, da je na Krasu ful razvoj in odpove. Na Uncu naju skoraj odplakne nevihta s ceste, v Postojni že suha cesta (predam stari sedež na testiranje Tomažu) in brbr naprej. V Vipavi že sonček in lepe bazice (tu in tam kakšna temna).

Na pristanku zaparkirava LCja zraven Samovega kombija, ki nalaga edine tri padalce. Sva že notri in Samo po dostavi na Lijak brez problema nama podaljša prevoz do Zmajarske rampe (1 dodatna pika za oba 🙂 ).

Na Zmajarski sonček in piha idealno. Samo pomaga raztegniti Borisu Queena. Boris elegantno odleti in že je nekaj 10m nad startom. Potem še jaz raztegnem coto, Samo pomaga in še malo posname. Cota gre lepo gor in zagrabi že po treh korakih, tako da na robu (kjer je veter močnejši) samo stopim v zrak in me že lifta gor.

Sličica

Najina starta

Hitro sem na 1100, tik pod bazami, ne da bi se kaj posebno trudil. V tangicah se počutim malo golega (in mi je v teh višavah kar hladno, saj sploh nisem računal na jadranje in tako dviganje – nimam puhovke 🙂 ). Samo peljem se v smeri Lijaka in vse drži. Uživancija totalna. Boris je nekaj nad mano in zapelje v bazo, ko pa mene dvigne do nje in me začnejo oblivati meglice, se raje odpeljem bolj nad dolino in ven iz baze (kjer je še bolj hladno). Rahlo me spušča in ko pridem nekje pred Lijak, se spet zapeljem bolj proti planoti in dobim lepo dviganje. Še naprej proti Danijelu in zunaj nad dolino v rahlem spuščanju pred pristanek. Na višini 400m je že občutno topleje, zato se zapeljem spet malo proti startu in tu nad vinogradi ob vznožju še 15 min jadram na višini 400m sem in tja, potem pa se odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Neverjetno razkošno jadranje v tangicah in s coto (in hladu zaradi nepričakovane dolžine in višin 🙂 ) !  pa še novnov za oba. In samo kakšnih 5-6 padalcev nas je danes tu izkusilo to razkošje 🙂 ! Ko pospravljam, pokliče Erzo, ki mi kar ne verjame, da je bilo res tako super. Potem pristane še Boris, tudi ves navdušen.

Borisov let

Borisov let

V avto in naslednjemu cilju naproti.

Erzov osebni komentar 🙂 :
tole res ne razumem več- zakaj cota, ta je vendar za skokce, mogoče dež. Tu bi pa že lahko letu s pravim padalom – in puhovko!! 
Moj odgovor:
  1. Sem pričakoval samo skokec
  2. Sem pričakoval onegavljenje na startu, torej tangice, da sem bolj okreten, ne pa velik zic
  3. Rook je zložen v zaprtem zicu in pripet
  4. To je bil zame projekt – ne bi vlačil iz trnja rooka
  5. Robo sem vzel v kombi na pristanku, ko nisem vedel, da bo idealno…
 
Se ti zdi razumno ?
 
 
 

 

Ko sva pri Razdrtem, se javi Erzo, da ne gre na Megov start, ker že divja proti Vremščici. Nevidni MM je ugotovil, da so se razmere na Krasu popravile in je že na poti proti startu.

Tako sva tudi na Uncu sama (pa še Mega ima delo in nama ne pride delati družbe pred svojim pragom 🙂 ). Zapeljeva se na že znani griček (večina polomije je že pospravljene), zaparkirava pri kočici pod vrhom in gor. P

iha direkt od J po pobočju gor, mogoče malo neenakomerno. Postaviva in jaz prvi potegnem, se lepo odlepim od tal, potem me skoraj prizemlji (trenuten izpad vetra), pa me spet dvigne čez polomljene bore spodaj in se zapeljem čez trofazno (precej na klousiča…) na travnik proti glavni cesti.

Zoranov let

Zoranov let

Malo za mano pristane še Boris.

Borisov let

Borisov let

Gor po avto, Boris pa medtem pospravi najino kramo. Dva novnova danes 🙂 !!

Ko pridem v LJU, se Erzo javi po uspešnem jadranju (2 x do 1400) na Vremščici 🙂 .

Erzov let

Erzov let

Erzov komentar leta: že čez dan me Gabi draži z odpravo na zmajarsko – me ne gane. Potem se pretežno sončen dan prevesi v oblačen in še plohe se pojavljajo. Šiht zapustim po 15h odločen že, da grem na leho – njivo vsaj pogledat kako je polomilo hrast…. ko dobim urgentni klic Magičnega, dase Vremšca puca odvečnih oblakov. Itak obrnem, takoj! Lepa urca letenja z dvakratnim pomakanjem baz na 1400!

Zjutraj še lepo in sončno, vendar se hitro slabša. Močan JZ na 750 čez SLO, višje močneje. Erzu danes ni treba.

Informacije s terena: Nevidni MM javlja v Hrastovljah močne sunke; Gorazd je popolnoma razočaran nad svojim M6 padalom, Vremščica je pa tudi močna in črnice po nebu in ne priporoča, ampak tale M6 je pa res katastrofa…; Božič pravi, da sta Kovk in Čaven skoraj v bazi in na tleh nabija,…). SZ Slo naj bi ne bila tako močna in mi pride na misel, da grem pogledat v Polhov Gradec (Grmada Z ?).

Po tleh v dolini ni močno, piha pa Z, ali celo malo SZ. Pa se zapeljem gor po cesti  proti Sv.Uršuli. Pri Mežnarju stopim iz avta in prbija ob pobočju dol – čisti SZ in to kar močan. Samo obrnem in dol.

Erzu ponudim Sv.Ano (ker sem ravno v tistih koncih), pa ga ne gane. Gozd javlja ves dopoldan J med 3 in 6, Ambrož in Krvavec pa SZ, tako da se pač zapeljem na Gozd na tolažilni skok.

Ko pridem gor piha rahlo dol. Vse zakrito in oblačno. Ko postavim coto in se pripravim, prideta še dva optimista. Potem pa spet rahlo pihne gor (malo JZ) in res elegantno dvignem coto in stopim v zrak, to pa je tudi vse od vetra. Odcurim daleč na levo, ko je že kritično, obrnem in komaj pricurim na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, pristaneta še ona dva od zgoraj, ki pa imata tudi avto zgoraj. Kakšne pol ure čakamo, da končno nekega mimovozečega nahecam za prevoz gor…

Danes je napovedan krasen dan, z JZ vetrom, skratka bo idealno. Že ob 8h je sonce po vsej SLO (razen megle v LJU in Ilirski). Podražim Erza, kam, pa je nedosegljiv še kakšno uro… Ko pokliče nazaj, se bo šele ogledal po podatkih.

Ob naslednjem klicu je že določena 10.30 na Železniški – smer Lijak. Zadolžen sem za rezervacijo Božiča od Anje, pa je že prodan (mogoče 1-2 mesti še frej za ob 11h…). Erza zagrabi panika, da bo prepozen na startu in se skombinira s Habibijem za predčasen odhod, tako da s Štusom sama gledava po Železniški ob dogovorjeni uri…  Odpeljeva se z njegovim avtom na Unc po Mega in gasa pod Lijak.

Tu je že množica, Samo prihaja s kombijem dol, taprvi so že gor (Erzo ne bo zamudil na start in ne bo nič zamudil za MM alias Nevidnim…). Na pristanku piha dol 🙁 . Ko nas Samo dostavi na start, jih je že nekaj v zraku, ki nabirajo, piha pa vedno močneje. Hitro postavimo med množico, ki panično startuje, da ne bo kaj zamudila (Mega mi spet nesebično pomaga postaviti in preveriti moje štrikce 🙂 , za ceno lastne zamude… ).

V drugem hrbtnem poskusu uspešno odletim in takoj na levi najdem steber, s katerim se bolj ali manj mirno odpeljem do 1400. S tem sem že ven iz gužve in se odpeljem proti Zmajarski. Čutiti je močan Z, ki više ni nič bolj umirjen, kot spodaj. Padalci so razsuti po vsej dolini, sam pa sem med bolj zgodnjimi proti Čavnu. Mislim nabrati na Zmajarski, pa tako lepo drži, da se kar zapeljem naprej proti Sekretu (pridem s 1100). Tu dobim močno dviganje bolj zunaj in sem v nekaj pobiranjih na 1500. Pred grebenom se peljem direkt proti Ajdovščini in vzdržujem višino pod bazami (z vetrom tudi 50). Ko sem mimo Čavna me začne spuščati in se usmerim not na Hubelj, kamor pridem z 800 pod greben. Tu pa spet batina gor do 1300. Kar zunaj se peljem proti Vipavi daleč od Podrte in starta na Kovku. Drži, tako da kljub temu širokemu in mirnemu prehodu pridem tik pod Plaz z 600. Tu spet dobim dviganje in po nekaj vrtenja v močnem Z se naslonim na pobočje in sem s 1100 pri tabli. Naprej se držim še vedno zunaj, občasno malo bolj živahno, vendar s stalno tendenco dviganja, tako da sem na anteni s 1400.

Najprej razmišljam, da bi šel kar naprej, potem pa se obrnem nazaj in najprej počasi (s 1/2 gasom 10-15), od lovske naprej pa postopoma hitreje (tudi do 20, ves čas na gasu). Držim se bolj zunaj. Od tod naprej mi nenehno zvoni telefon (le kdo ?) in mi dodatno prazni baterije.  Ko sem pri tabli, najprej mislim na Kovk, pa se spet popolnoma ustavi proti vetru, pa tudi utrujen sem že malo (2 uri, pa zadnje pol ure samo pritiskam na gas…). Zato se usmerim kar proti Anji s 1200 višine. Drži, občasno dviguje, potem pa se spet samo spuščam skoraj na mestu. Vidim, da so eni čisto pri tleh proti Colu, drugi se matrajo nad pristankom in ne morejo dol. Telefon še zadnjič zazvoni in potem izpraznjen crkne (in FlyMe odreže let). Ko pridem nad pristanek, sem malo nad 500, pa me začne spet dvigati z 1,5 in sem v momentu spet na 700. Malo ušesa, malo vrtenje (ne glih spirala 🙂 ) za dol, pa še eno tako dviganje (malo razmišljam, da bi šel kar na Kovk s to višino, vendar imam počasi dovolj), potem pa se le spustim nižje in v močnem vetru pristanem pri Anji. Krasen (delovni) let in ful zadovoljen, čeprav bi lahko naletel še več 🙂 .

Zoranov let

Zoranov let

Uskladiva se z Megom (ki je pristal po zelo nestandardni ruti pri Podnanosu) in s Ščukovim avtom od Anje pod Lijak po Štusovega. Potem nazaj do Anje (Mega nadaljuje kar proti Postojni, da dostavi avto Nevidnemu MM, ki je pristal pri Knežaku), tu zvem, da je Štus pristal v Postojni.

Štusov let

Štusov let

Gasa do Avio puba na zaključno druženje, ki se mu priključi še Erzo, ki je danes opravil let čez Kras v dveh etapah.

Erzov prvi del

Erzov prvi del

še slikce vmes

Erzov drugi del

Erzov drugi del

Potem pa v SLO center…

Pa še Čeparjev let (se sploh nismo videli danes, videl sem pa njegov avto pri Anji 🙂 )

Habibijev let

Habibijev let

Že včeraj da Luka (Štusej) pobudo za današnji čimprejšnji odhod na Lijak. Zjutraj se skoordinirava za 10.30 na Železniški. Erzo je zraven. Vreme je super, povsod sonček, piha burja (na Primorskem močna).

Na moji poti na Vrhniko se prijavi v jato še Mega. Na Vrhniki pa na parkplacu gužva! Štus, Erzo, Habibi, Simon Grimšič s soprogo (zemeljska podpora), Klemen. Vsi so nekam nervozni – Erzo spreminja cilj. Ve se zakaj !  MM alias Nevidni (da ne bo zamenjave z Matejo Majcen 🙂 ) je objavil, da so že na poti na Medice… Tilen nima pasoša in se odpelje domov ponj. Simonov avto s petorico zarije po šodru in adijo… Jaz sem pri Tilnu in počakam.

Kmalu je nazaj. S 170km/h do Unca (danes prvič vozi nov avto – panoramska streha pa to,… ne najde pa, kako se da noga z gasa 🙂 ). Vskoči Mega in spet ful gas na morje. Nekje pri Ospu je 1.ekipa že nekje za nami. Pred Buzetom jih počakamo in od zadaj direkt gor na Medice.

Na štartu že MM alias Nevidni, Gorazd, Primož Sila in ata Rajko (Sila) kot zemeljska podpora. Začetno neobetavno pihanje z leve se začne popravljati in začnemo razdirati rukzake, saj letenje očitno bo. Vsi navalimo na Marto (Grimšič) za telefonsko številko, da nas mora Simon kar ustaviti (poudari, da je dotična njegova soproga 🙂 in da dovoli uporabo številke samo v zvezi s pobiranjem)… In naprej postavljati. Odletijo Ščuka, Erzo, Habibi, Gorazd, Mega, Sila, potem pa že jaz, Štusej, Simon (?) in dolgo za nami še Klemen.

Jaz zavijem najprej na desno, pa me komaj malo dvigne, čeprav predhodniki veselo vrtijo in nabirajo nad mano. Malo se matram sem in tja, potem pa se raje usmerim na levo proti zbiralniku, pa je še slabše. Začnem zgubljati, vidim nekoga (Štus ali Sila ?), ki je še nižji, pa se odpelje bolj ven in nad pristankom začne nabirati. Posnemam ga, najprej gre komaj kaj gor, potem pa vedno bolj in vrtim in vrtim in naberem do 900, potem pa mi zmanjka. Vidim, da sta vsaj še dva izkoristila ta steber. Obrnem proti JZ v smeri Mirne proti morju (nekateri ostali so desno od mene zgoraj v višavah), pa se mi hitro udre, tako da grem z -3,8 dol. Nazaj na pobočje starta in spet dobim dviganje – sedaj vztrajam do 1200. Erzo pravi, da je nad Grožnjanom na 2000 in tudi Štus je nekje v oni smeri. Zdi se mi, da njiju vidim visoko zgoraj. Usmerim se spet proti JZ (vzdolž doline Mirne v smeri morja). Čudoviti razgledi. Nekje nad Sv.Jeleno dobim pod bazo še eno dviganje do 1500. Še višji razgled čez vso Istro: Do Kopra in Trsta, na Z Novigrad in lesketajoče morje, na JV do Učke…Nadaljujem proti JZ proti naslednji bazi in me še rahlo dviguje. Slišim Mega, ko se pogovarja s Simonom, da gre proti SLO proti Črnemu Kalu (na sever). Vidim ga ne (tako, da ne vem kje sta že) in se odločim za naprej. Napačno ! Kmalu me začne spuščati tudi z -2,5, od te naslednje baze ni nič in vedno bolj počasi gre naprej. Napačno sem ves čas nekako predvideval SV (ki naj bi me porival od zadaj), gori ni bilo v resnici nič izrazitega, niže kot pa grem sedaj, bolj je čutiti Z. Ko sem na 800, grem naprej samo še 14 in ne vidim šanse za kakšno dviganje. Vidim pa lepe travnike za pristati (malo pred krožiščem), vendar se mi zdi nesmiselno riniti v ta močan, nasprotni veter in odvijem nazaj proti Motovunu. Instrument mi pokaže tudi do 60 km/h in hitro sem pred Motovunom. Pred vasjo naberem na pobočju in se nekaj časa še drajsam sem in tja pred in nad vasjo (nad startom). Z je tako močan, da tudi lepo zavrteti ne morem. Po 15 min imam dovolj in se odpeljem na pristanek spodaj na križišče ob glavni cesti. Skupaj 1,15 h. Super je bilo 🙂 .

Zoranov let

Zoranov let

Slišiva se z Marto, ki se spušča s hriba po Klemna. Predlagam, da gresta najprej rešiti Tilnov avto in šele potem v mojo smer in začnem pospravljati. Pa se javi Tilen, da je toplandal pri avtu!

Habibijev let

Habibijev let

Ustavim Marto in Klemna v reševanju Habibijevega avta in ko prideta do mene, nadaljujeta po Štusa (ki je nekaj niže od krožišča v dolini)

Štusejev let

Štusejev let

in Erza (ki je pristal še nekaj južno od Višnjana).

Erzov let

Erzov let

Kmalu je Tilen pri meni in spet ful gasa čez Buzet v SLO (bencina ne zmanjka 🙂 ), kjer končno natanka. In še po Mega nad Osp, kjer je pristal.

Gorazd je pririnil do Divače, Nevidni pristal v Puli, Simon pri Gračišču…

Simonov let

Simonov let

Še filmček dogajanja, ki ga je posnel Sila

 

Silov let

Silov let

mi pa nazaj v center SLO 🙂 .

Pa še slikce dogajanja, kot ga je zabeležil ata Sila tukaj

Danes vsaj dežuje ne, čeprav je še vedno slabo. Jutranji V naj bi čez opoldne obrnil na JZ. Erzu pravim, da danes morava iti, saj bi sicer spet rinil na Planinsko jezero… Na projekte, saj za resno letenje ne bo nikjer. In se odločiva za J – Pivško ali Primorsko.

Ko se voziva mimo Postojne, je tu še vedno burjica, Kovk pa javlja, da je ravno obrnilo na JZ (2,8/3,7). Vendar naju Kovk ne zanima in zavijeva proti Pivki. Tu dimniki kažejo S. Zaradi obvoza se ustaviva in razgledava na sprehajalnem gričku nad Pivko (bunkerji in partizanski spomenik) in Erzo takoj uoči travnik na nasprotnem gričku: Kerin. Glede na veter je idealen, čeprav izgleda kot nek “šolski teren”.

Preveč mi ni, ampak Erzo kar zavije tja (on ima demokracijo danes v rokah), dokler gre z avtom. Samega ga ne pustim na grič in kmalu sva na vrhu travnika, pod gozdičkom.

Pivsko 001-IMG_2865

Erzov trakec pokaže, da piha (skoraj) idealno. Postavi Erzo

Pivsko 003-IMG_2866

in počaka, da malo močneje pihne

Kerin, spodaj Pivka

in lepo odleti, zavjuga v desno in čez trofazno zapelje na spodnji travnik pred tovarno.

podled nazaj gor, razlike 70 m

 

Erzov let

Erzov let

Jaz postavim v gosto povaljano travo, kjer je tudi precej polomljenih vejic. Kao preverim štrikce in počakam, da vsaj malo pihne, ker je medtem skoraj ponehalo. In ko se trakec dvigne, hitro potegnem, pa padalo sploh noče gor, čeprav forsiram – in vidim večjo vejo med štrikci. Med tekom podrem  in potem obiram 10 min štrikce z edinega trnastega grmička na travniku, kamor je padlo padalo 🙁 .

Erzo medtem pospravi in pešači nazaj gor proti avtu. Jaz pa tudi gor na start. Postavim še enkrat in otrebim vejice s štrikcev in sem moker, da kar teče z mene (puhovka, pa to…). Spet moram čakati, ( Erzo me snema ), da vsaj malo pihne in potegnem in gre lepo gor in se odlepim in zavjugam, pa gre le dol, tako, da zabremzam pred trofazno in pristanem na travniku tik pred droti.

Zoran leti

Zoranov let

Zoranov let

Novnovnov in nekaj sva za danes že naredila.

Erzov komentar leta: KERIN: Rafael, ti imaš kar štart imenovan po hribu. Za časa življenja…. Ker je obvoz po Špetru na Krasu (Pivki), se zaustaviva na gričku z bunkerji in podobnimi betonskimi obeležji. Gledat veter, ki je precej S in mi pade v uč tole. Gremo probat!
Komentarji (1)

Zdaj naprej proti Knežaku. Erzo ima v mislih staro poseko nad Knežakom, ki jo je že nekajkrat omenjal v teh krajih.

Zavijeva med jezerci proti Baču in se ustaviva pred Obrobo in nazaj pogledava na poseko. Meni zgleda precej zarasla, ampak Erzo je odločen: greva gor.

Zaparkirava nad Knežakom in med šibjem in šavjem gor. Neprebavljivo (če bo takšno na vrhu, bova morala samo dol). Med 100m vzponom spet vse teče z mene (puhovka pa to,… da moje kondicije sploh ne omenim…).

Pivsko 006-IMG_2870Pivsko 007-IMG_2871

Na vrhu trnje in malo manj šavja.

novo, neimenovano jezero med Knežakom in Bčem

Erzo malo popuca, jaz lovim sapo. Realno ne pričakujem, da bova odletela. Erzo postavi in preveri vsak štrikec okoli vsakega trna.

Pivsko 009-IMG_2873

Piha po hribu gor – skoraj nič, malo z levo, malo z desno tendenco. Ko se trakec malo dvigne, potegne, lepo dvigne padalo (brez šare med štrikci) in zalomasti med šavjem in laufa in … laufa in se končno odlepi s tal. Bravo !

Ko začnem razgrinjati padalo po trnastih grmičkih že pristane tik pod Obrobo.

Pivsko 010-IMG_2874

 

Erzov let

Erzov let

 

Od tu pogleda gor proti meni

Pivsko 011-IMG_2876pogled nazaj na Reber, poseko

Jaz pa še vedno ne verjamem, da mi bo uspelo. Preveč šavja. Prav vsako vrvico dvakrat preverim in položim čez trnje in šavje. Potem se vpnem in čakam, da bo kaj pihnilo (spet se je umirilo). Vem, da imam v tem šavju na voljo samo en poskus.

Ko končno trakec malo zaplapola, potegnem … in gre gor. Čutim, da je lepo nad mano, vendar me vleče zelo v desno (piha malo s strani) in lomastim med trnjem in šavjem v desno in bremzam z levo in ga nekako usmerim naravnost in končno začutim, da malo nosi. In še bolj polaufam in me obrži nad tlemi in sem v zraku tik nad šibjem. Samo naravnost ven se odpeljem in zavriskam in že letim visoko nad poplavljenimi travniki. In pristanem pod Obrobo, le malo pred Erzovim pristankom.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, je že pri meni z avtom. Novnovnov!

Erzov komentar leta: Tole smo bili dolžni že par let, odkar so posekali. Poseka je skoraj neužitna, v zaraščanju, trnju. Tudi brez vetra uspeva oba odleteti…

Erzo bi šel še pogledati (dan je še…) dolgo oblegana  Pesišča, grič za Tuščakom, kjer naju je že ustavljala vojska ali napačen veter.

Ko zapeljeva skozi Bač, danes ni vojske in veter kaže v pravo smer. Najprej misliva, da je treba kar od spredaj v grič zariniti (cca 200 višincev), pa najdeva v Atlasu cestico od zadaj in terava daleč naokoli do konca in potem še na kolovoz. In res prideva od zadaj na sedelce, od koder je samo še 100 višincev.

Pesišča (906) od zadaj v smeri današnjega dostopa

 

Erzo zagrabi robo, meni pa ni toliko za start, sploh ob misli, kako bova potem iz divjine spodaj prišla gor po avto. Zato raje odstopim in odpeljem avto nazaj. Počasi. Začne deževati. Čez cesto čreda 5 velikih srn na 5m od haube 🙂 . Ustavim ob cesti ob poligonu in v rahlem dežju vidim, da je Erzo ravno startal. Lepo zapelje nad mano proti Baču,

Pivsko 014-2014-02-21 16.56.46Pivsko 015-2014-02-21 16.56.55

 

pa obrne in pristane na robu poligona

Pivsko 016-2014-02-21 16.57.14Pivsko 017-2014-02-21 16.57.24

Hitro sem pri njem,

Pivsko 018-IMG_2879Pesišča (906), pogled nazaj na štart

Novnovnov !

potem pa še malo ogledovanja poplavnih jezerc

novo jezero pri Baču

in potopljeno cesto.

novo jezero, še neimenovano med Bačem in Knežakom

In Bačko jezero, ki je lepo napolnjeno 🙂 .

Bačko jezero, kjer sem lani na burjo jadral 13 minut

Erzov komentar leta: Sem jih dolgo pestoval – Pesišča – ker so visoka, tipa Kršičevc, Sv. Trojica ima hitro močan veter, še največkrat pa nam je namene prekrižala vojska, ki je držala zaprto območje. Danes se je sešlo, dostop čist z vzhoda, tako da imaš samo 100 višincev peš. Nazadnje me preganja plohca, ki gre od Planine, od JV sem.