Pred časom je Blaž (Korošec) na Voglu obljubil, da dobimo vabilo za vsakoletni Namlinov (Janez Grm) memorial. In res je prišel SMS z vabilom za to nedeljo. Ker Šipnce še nimam in sem že veliko slišal o tem startu, se prijavim.

Ob 11h zbor na smučišču Senožeta pod Srednjo vasjo, kjer je Blaž že  ves v organizatorskem zagonu. Večinoma Bohinjci in Blejčani, nekaj nas je tudi iz drugih koncev SLO. Očitno sem edini predstavnik KLV in Kimfly…

S kombiji in avti gor čez Uskovnico in naokoli dol na Planino na Šehu in z robo še malo dol po kolovozu na Šipnco.

Krasen start, piha spreminjajoče rahlo gor (više gor S nosi čez oblake kar hitro). Kakšnih 30 nas je in se začnemo pripravljati. Start otvori Dacar, potem počasi ostali, eden za drugim. Vmes pride še nekaj H&F udeležencev.

Potegnem nekje med prvo tretjino, poskušam na levo, pa bolj zgubljam kot ne, nato na desno ob pobočje nad koriti Ribnice, kjer pa le naberem kakšnih 100m. Kaj več ne zmorem (višje je že čutiti S), pa še vedno večja gužva ratuje, ker prihajajo tudi drugi (nekateri pa samo malo vjugajo in bolj ali manj curijo proti dolini). Zato se z nabrano višino odpeljem na Studor, kjer dobim nekaj rukerjev, ki pa jih ne znam prav dobro izkoristiti. Tako generalno tonem in se na koncu odpeljem h Kramarju.

 

Zoranov let

Zoranov let

Še nekaj jih pristane tukaj. Kmalu nas pridejo pobrat in na piknik plac blizu zbornega mesta. Ko prihajamo, vidimo pod startom obešeno padalo (enega od zadnjih startajočih). Med golažem in pivom od spodaj od daleč spremljamo dogajanje.

Ko je akcija zaključena, še »reševalci« in rešenec startajo in se namenijo pristati kar ob piknik placu, pri tem pa spregledajo trofazno in ostale napeljave, ki gredo po dolgem in počez čez travnik. Prvi je, kljub našemu glasnemu vpitju, še toliko dolg, da obesi padalo čez drote trofazne in povzroči nekaj bliskanja. Zadnji (rešenec) pa nas le pravočasno sliši in tik pred droti le odvije na njivo brez obešanja…

Vsa pohvala organizaciji in prijetnemu druženju v sončnem jesenskem dnevu v Bohinju. Kljub adrenalinskim dodatkom k sreči vse brez posledic…

Po curaži z Javornika se z Luftmandlcema (Mlakar & Lapajne) dogovorim še za en Jelenk. Ana je v Cerknem, tako da imam rešen prevoz za nazaj. Nimam nobenih pričakovanj, ura je že pozna, skrbi me samo, če bom prišel čez drevje na štartu (menda tudi zmajarji tu štartujejo … ?), in če bom našel pristanek. Tu po Idrijsko – Cerkljanskih grapah je vse ozko, kosmato in preštromano.

Na štartu vetra skoraj nič oziroma rahlo na gor, speljem (video iz 2 zornih kotov), 2x me tako močno spusti, da s sedežem skoraj podrgnem v drevje, nato pa pi pi pi, kar gor gre, pa še v sedež se nisem naštimal.

Presenetljivo dobro je delalo do 1200, s takšno višino me je že močno mamilo, da bi se vrgel čez grapo proti osončenemu Bevkovemu vrhu. Ko vidim Mlakarja kako curi v Kanomljo grem vseeno čez, sredi doline me kar drži, proti Bevkovemu vrhu pa me bremza (se čez zliva S – konvergenca?). Pa kar vrtim in pri Straži zavijem desno in pristanem pri Petrolu na mokro travo.

Jean - Jelenk

Jean – Jelenk

 


Prvi zorni kot


Drugi zorni kot

In še tretji dan zapored na Zavrh.

:Burje na Primorskem je več, kot napovedano, na Zavrhu pa manj kot včeraj in po detaljni analizi dileme z Igorjem – Lijak : Zavrh  (ostali teoretično letljivi starti, kot npr.Dobrovlje, so preveč nesigurni ali daleč, ali…), se odločiva za Zavrh kar je Erzu kar samoumevno. Razpišem za 13.30 Šodr.

Habibi že čaka ves naspidiran, pa Faaca, Erzo  in z rahlo zamudo še Igor. Tilen zahteva, da se nas vseh pet stlači v njegovo ekološko Toyoto in gasa na Zavrh (se pravi, štrom do daske … ker smo pretežki se seveda takoj vključi bencin in konc ekologije…). Uki zamuja in se bo priključil drugi rundi, saj še Poje in Delux baje prihajata.

Na štartu manj vetra kot včeraj in takoj postavimo in v luft: Habibi, jaz, Erzo, Igor in Faaca. Piha kar močan S z leve in se je treba kar pomatrati, da pridemo okoli Trebelnika. Sam pridem kar visoko okoli, tako da se za robom pridružim Tilnu in hitro naberem in še vrtim, vrtim in potem proti Javorču za Erzom.

Drugi se bolj matrajo pod Trebelnikom, da pridejo okoli in gor. Še največ nesreče ima Faaca, ki se je sicer spajsal čez rob, pa šel potem nazaj proti anteni in se ob ponovnem povratku na Trebelnik mora po dolgi borbi predati pri bencinski pumpi Borovnica…

Faacov let

Faacov let

Tilen se vozi sem in tja nad grebenom, Erzo gre še malo naprej od Javorča in tam visoko pobere, sam pa ne pridem dosti nad vrh in se na poti nazaj kar borim, da ne scurim. Na Trebelniku se za silo rešim, da potem dobim krasen steber v kotlini nad Dolom in pridem lepo nad greben. Erzo, ki se mi tu pridruži, spet odpelje naprej na Javorč. Jaz za njim in naprej na Vrhniko, kjer pristanem pod Hribi.

Zoranov let

Zoranov let

Habibi je šel po otroke v vrtec kar iz zraka.

Tilnov let

Tilnov let

Erzo je zapeljal še enkrat nazaj proti startu kibicirat drugo grupo (Uki, Poje, Delux) in se na koncu odpeljal – seveda do doma.

Erzov let

Erzov let

Igor je zaključil let na velikem travniku proti Verdu pred Šodrom.

Igorjev let

Igorjev let

Ostali pa…

Jožetov let

Jožetov let

 

Ukijev let

Ukijev let

Komentar Ukijevega leta Andrej Erznožnik : “V drugi ekipi so bili naš član in še dva druga klubaša, ki večkrat uporabljata našo infrastrukturo. Kljub temu, da je imel naš član, kar poimenujmo ga z imenom: Uki, prednost na vseh področjih, tako v mnogobrojnih izkušnjah, na štartu in v zraku okolice domače hiše, kot s svojim najmodernejšim padalom, čigar upravljanje je že v popolnosti zapopadel, je njegov namen obilneje jadrati klavrno propadel!”[29.10.2016 23:53]

Še vizualizacija letov

Meni skoraj tako lepo letenje kot predvčerajšnjim 🙂  (ko je bila poezija…)

Danes končno lepši dan, pa veliko več SV vetra. Ampak danes bi pa vsi nekam šli 🙂 … Ko je jasno, da izbire ni kaj dosti, se spet odločimo za Zavrh.

14.30 na Šodru: Faaca, Mega. Ko se že zbaševa k Megu, pride še Igor. Erzu se ne da, ker je itak preveč vetra in se zraven še izgovarja na prehlad…

Pri Škorpijonu poberemo še pUNČKo in gor. V vasi danes piha. Na štartu sunki 8, občasno pa prbije tudi več.

Postavimo in v luft: pUNČKa, pa jaz, Igor, Faaca in Mega. pUNČKo lepo dvigne pred startom in jo gunca sem in tja, mene pa tudi. Ni primerjave z včeraj (no, tu pred startom sva z Erzom sicer še curila, danes pa kar buta gor…). S pUNČKo se zapeljeva vzdolž grebena, bolj zunaj malo spusti. Nekaj pred Javorčem se ona odpelje ven nad ravnico (in komaj leze naprej) in se počasi spusti na tla. Sam pa se, po rahlem poskušanju nazaj proti Borovnici (tu okoli Javorča je bolj mirno, V vetra vzdolž grebena pa veliko), obrnem proti  Vrhniki in se uspem pripeljati do BJ-ja. Čez Vrhniko pokaže tudi 60, spušča pa -2,-3.

Zoranov let

Zoranov let

Nekaj za mano pripelje Vanja, ki pristane na stadionu (ga že pošteno zebe… saj ne da bi ga motilo rikvercanje na anteni s polnim gasom in razmetavanje v rotorjih 🙂 ).

Faacov let

Faacov let

Mega pristane pri Škorpijonu, kamor že pridivja Erzo (ko zve, da smo v zraku, ga prehlad takoj mine…).

 

Megov let

Megov let

Mega in pUNČKa z njim gor rešit avte, Erzo pa v luft.

Igor tudi pristane pri Škprpijonu.

Igorjev let

Igorjev let

Erzo pa seveda pripelje do doma…

Erzov let

Erzov let

Kdor pa danes ni šel, mspodaj u je res lahko žal !

Po nekaj dneh gnilega vremena danes ni kaj bolje, le dežuje ne. Z Erzom se uskladiva za Zavrh in razpošljem zborni SMS za 14.30 na Šodru. Pa mi vsi (tisti ki sploh) odgovorijo z zavrnitvijo: enemu se ne zdi obetavno, drugi je še bolan, tretji je samo ne, četrti bo raje jutri,… Le Jeana zanima današnje letenje, vendar ne Zavrh…

In tako sva z Erzom sama na Šodru. Z LCjem v Borovnico in gor. V vasi ne piha nič. Tudi na štartu ne (čeprav je Slivnica z 8/11,4 padla na 6/8, bi moralo tu še vedno biti nekaj vetra).

Vsaj dol se bova vrgla, si rečeva in postaviva; Erzo sicer gleda nizke baze levo na Trebelniku in upa, da bo vsaj to nekaj dalo…

Potegne Erzo in odvije na levo in curi. Jaz potegnem naprej, ker mi je premalo vetra za rikverc tule. Levo za raz in sem že nekaj višji kot Erzo. On poskuša zavrteti, pa samo zgublja. Greva naprej čez naslednji hrbet v grapo (jaz si rečem, da bom samo peljal proti Bistri, pa dokler gre…). Tu Erzo ves nizek (200m nad podnom) začne drajsati in zadrži višino (=nižino). Pa si rečem, da je vredno poskusiti (čeprav skoraj nič ne piskne). In vrtiva neko -0 in vrtiva in vrtiva in počasi nabirava. Meni gre bolje, ker sem višji (slišite, jaz sem zgoraj, nad njim 🙂 ) in kmalu vrtim neko 0,5-1,0, Erzo pa spodaj zgubi in še enkrat kritično zacuri. Sam pa kar (kolikor lahko plosko) vrtim in nabiram po cm ko zmešan. Erzo gre še malo naprej v naslednjo grapco proti Javorču in tudi tam začne nabirati po cm. Kmalu sva na isti višini in odslej je vse samo še poezija.

Naprej do Javorča. Sva nad grebenom v enakomernem vrtenju. Erzo obrne in nazaj, jaz pa sem že mimo vrha (z namenom na Vrhniko). Ko vidim, kako lepo ga drži, ko vozi nazaj, še sam obrnem. Tako se voziva nazaj skoraj do štarta, ko začutiva močnejši veter, ki naju kar malo zgunca. Erzo malo zacuri, zato jaz obrnem in via Vrhnika. Z lepo višino čez mesto, BJ-ja in do Podlipske, kjer pa me veter čisto ustavi (?) in si z višino daljnovodov ne upam čez njih v Podlipsko, zato obrnem in pristanem pod Hribi.

Zoranov let

Zoranov let

Nekaj za mano tu pristane tudi Erzo.

Erzov let

Erzov let

Še vizualizacija letov

Erzo aktivira Dušana B. za reševanje do Šodra, potem pa midva še po LCja na Zavrh.

Jean pa se zadovoljno igra na domačem peskovniku.

Jeanov domači peskovnik

Jeanov domači peskovnik

 

Kdor pa danes ni šel, mu je res lahko žal !

Današnji dan je ravno pravšnji za projekte. Vendar veter zna bit malo močan, saj sta Slavnik in Slivnica že zjutraj javljala 6-9. Jaz bi šel obdelat Kavčič, Lipnik, Golič (Žbevnico sem že, enkrat po curaži z Buzeta…), pa še z Ano in Misty se lahko sprehajamo po lepem terenu. Tudi Zoran se ne more temu upreti, tako da smo vsi štirje zbrani v LC-ju. Pripeljemo se po … temu ne bi niti rekel cesta … skoraj na vrh Kavčiča, pustimo ga na enem platoju, nato pa peške gor.

Vetra gor nič ali pa še manj, vendar rahlo kaplja in od Učke sem je dežna zavesa, ki se približuje, nad nami črnina; zato parawaitamo, še z enimi nepadalskimi Italijani, ki so se potem tudi hitro porazgubili. Najdemo še geocache Kavčič, tam se je menda Misty še na veliko podelala 🙂

Ker po kar nekaj časa ne kaže nič boljše, predlagam sprehod proti Lipniku (čeprav najprej sem probal Zorana prepričat za Golič, da bi bil novnovnovnov), ampak potem smo na poti, kjer smo srečali še enega tekača, ugotovili, da je Golič en kucelj bolj levo, od tistega, katerega smo gledali.

Na Lipniku nekih 3-5 metrov vetrčka, meni se zdi, da bi se mogoče dalo pojadrat. Dogovorimo se, da če scurim, pristanemo malo nižje spodaj ko je en travniček, in odhajkamo gor na Kavčiča. Dve ptici jadrata na naši desni.

Pa potegnem, malo pohendlam, odrinem in zajadram, vendar ker se mi zdi švoh, preventivno toplandam.

Jeanov Lipnik topland

Jeanov Lipnik topland

 

 

Potem je pripravljen Zoran, vendar s takšno kvadraturo v tako šibkem vetru ni šanse za jadranje in kmalu pristane na dogovorjenem travničku spodaj na polici.

 

Zoranov Lipnik na polico

Zoranov Lipnik na polico

 

Ko Zoran poštarta, grem še enkrat v luft – piha malo močneje, tako da imava z Ano en Photo Session.

Medtem, ko Zoran pospravi,  je tudi Ana  z Misty prišla dol, da nam pokaže pot gor.

Po 20 min jadranja na Lipniku opazujem kako se baza hitro spušča in je cel vrh Kavčiča že not, pihati je začelo vedno bolj, potem pa zbluzim do Zorana na pristanek malo nižje.

Jeanov Lipnik na polico

Jeanov Lipnik na polico

hitro zmečem vse v nahrbtnik in gremo H+F na Kavčiča.

 

Ko pridemo gor na planoto, je vrh Kavčiča je še vedno popolnoma v megli, vendar se vseeno optimistično odpravimo naprej proti njemu, saj se prepričujemo, da se baza počasi dviguje…

Baza se res začne dvigati, ampak prav ven ni bilo nikoli. Na štartu piha jug – iz strani, in to tako močno, da ima Zoran tudi z M24 pomisleke (izmerjeno 7-9/10,5) . Jaz z enako kvadraturo ampak manj kg se vseeno pripravim. Počakam na prvi miren interval, pa me zabriše nazaj. Pa na drug interval – ista zadeva.

V tretje gre rado, pravijo, pa ga dobim nad glavo, stabiliziram, pa sem že v luftu. Odnaša me desno proti Rakitovcu.

Sledi čudovito jadranje ven in not iz meglic, nekaj časa sem imel celo sonce!!! Držalo je samo na tistem ovinku – do tam, kjer smo pustili LC-ja, zaradi smeri vetra.

Zoranov komentar: ko je Jeana končno odneslo v luft imam tudi sam M-a raztegnjenega malo niže pod vrhom v šavju (da bo malo manj vetra…) . Veter je kar ves čas konstanten. Ko ga prvič dvignem, da ga poravnam, mi ga zabije nazaj v šavje nekaj m više. Ana mi pomaga trebiti tečne rože. Drugi dvig je že namenjen startu, pa grem spet nekaj m gor proti vrhu in padalo mi zabije v še več šavja. Če ne bi Ana vrvic hitro in spretno otrebila z grma, bi jih sam še zdaj obiral 🙂 . Sedaj sem že skoraj na vrhu pri križu in tu ni več toliko šavja, tako da je naslednji dvig uspešen. Ko potegnem, se obrnem in stopim v zrak. Malo zavjugam in celo malo drži, potem se odpeljem skoraj do Lipnika in pristanem dol v Rakitovec.

Zoranov Kavčič

Zoranov Kavčič

Jean še kar nekaj časa jadra, potem gre pristat na plato k LC-ju.

Jeanov Kavčič s pristankom pri avtu

Jeanov Kavčič s pristankom pri LC-ju

 

Mislim, da smo vsi več kot zadovoljni z današnjo pohodniško – letalno avanturo (vključno z Misty) 🙂

Včeraj kot strela iz jasnega – fašem dežurstvo za vikend, ampak po enem tednu ne-letenja sem se kar “zbunil”, da bom od 13-17h offline. Snežinki se odpovem, malo zaradi omenjenega razloga, predvsem pa, ker me ne vleče. Nekaj šihtovskih obveznosti zrihtam na poti – cca ob 11:15 smo zbrani v pUNČKAmobilu še jaz, MegaByte in MirkoSan. Via Lokavec, kjer nas čaka Samo s kombijem. Nekaj časa čakamo še na Pojeta, ki se je z izgubljeno-najdeno Mantro zataknil pri Anji. Vmes prileti še sošolec iz faksa, ki ga nisem videl že … od faksa. Me je zagledal ko se je peljal z družinico mimo – grejo hodit na Čaven. Mi pa letet. Se dogovoriva, da se gor vidiva – se nisva.

Potem pa prileti kar en avtobus Gorenjcev – od kje so se našli? Naštel sem jih 21.

Prvi potegne Poje in po nekaj minutah žalosti nabere, in se odprelje proti Lijaku. Potem nekaj pogumnih gorenjcev, veter pa vedno bolj slab – vedno bolj iz leve (S). Od naših se opogumita Mega in pUNČKA, pobirata pri Predmeji, ko MegaByte reši svoje MegaProbleme z MegaVariom. Pridruži se jima Meri in ko opazujem ta vriskajoči uspešni trio iz tal, še jaz odrinem in se jim poskusim pridružit. Mirko pa bolj zunaj, nad Lokavcem, odvije proti Lijaku.

Okrog ovinka je bilo super – šlo je do baze, močna dviganja. Do Lijaka OK – Daniel pa Škabriel pa samo dol. Nazaj tudi uspešno, Kovk je že obrnil, Nanos v senci, a vseeno skočim nanj iz 1500, vendar tako kot vsi ostali – sem pri tem podvigu premagan.

Lepo letenje – pasalo po dolgem času, a kot vedno – šeeeeee biiiiii 🙂

Kako je bilo na tekmi pa prepuščam besedo KastnerManu.

Danes pa že malo težko zdržim. In moram nekam skočit. Tu, na Lisičju imam še dolg (da ne omenjam, da ga je šel Erzo, po skupnem začetnem ogledovanju, sam odletet…).

Ko pridem do gradu, piha pod cesto na travniku idealno in takoj postavim. Nekaj imam zapletene štrikce, ampak takoj uredim.

Potegnem in po položnem travniku v luft in do šavja, ko zavijem v desno in lepo pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Od prihoda, let s pospravljanjem in hojo do LCja 30min. Malenkost. Mimogrede. Še kakšen…

Se pripeljem gor do cerkvice in parkiram ob cesti. Piha idealno gor od AC. Ni mi jasno, zakaj je Jože startal čisto v kotu ob gozdu pod cesto…

Postavim pod cesto pri avtu in potegnem prvič. Padalo skoči gor in se po nekaj korakih prevali v levo po pobočju.

Postavim drugič – sedaj čutim, da pihne kar močno z desne. Potegnem bolj proti desni, pa se po lepem dvigu in cca 20m laufanja padalo spet zvali v levo.

Tretjič enako (čeprav sedaj ni pihalo skoraj nič). Sedaj natančno pregledam štrikce in najdem velik vozel med komando in linijami. Razpletem in postavim četrtič.

Potegnem in padalo gre sedaj lepo gor, ampak sploh noče lepo prijeti, dokler se ne zaustavim in pade čez mene – vidim, da sedaj kar močno piha od zadaj.

Za peti dvig kar nekaj časa čakam, da neha pihati od zadaj. Ko je končno nula, potegnem, laufam kot nor, pa me noče dvigniti do pregiba, ko sem za trenutek le v zraku, da me potem spusti in se podrajsam po vseh blatnih krtinah in sem usran 100%. Ko nabiram padalo, piha po hribu dol vsaj 5m.

Za šesti dvig spet čakam skoraj pol ure. Ko le neha pihati od zadaj spet potegnem in laufam in laufam in preskakujem krtine in sem meter ali dva v luftu, pa spet skakljam in tako do podna…

Naberem in nazaj gor in čakam na sedmi dvig. Zdaj skoraj konstantno piha od zadaj, za trenutek z leve, včasih z desne, le gor ne… Imam dovolj in začnem pospravljati. Pa naenkrat lepo pihne gor, tako da lahko postavim celo zidek. Spet skočim v blatne tangice in se vpnem. Veter pa spet od povsod, le od spredaj ne.

Čakam in čakam in dočakam, da pihne gor in potegnem in laufam in sem v zraku. Nad dolino in v desno ob cestici, ko me kar nese, ker imam seveda veter spet od zadaj. Kljub temu lepo pristanem…

Zoranov let

Zoranov let

V sedmo gre rado… Polni dve uri… Toliko o še kakšnem mimogrede; malenkost pa to 🙂