Tudi danes nestabilna napoved (fronta je šla čez in obrne na močan SV/burjo).

Spet grem na Dolenjsko, na projekte, ki naj bi bili na SV. Najprej sem na že obiskani Spodnji Slivnici, kjer je lep nizek grebenček, po vrhu raven (takrat je pihal neuporaben Z, terasasti položen start na Z pa za moja leta ni več…). Namesto SV danes piha tu bolj JV (rahlo z desne) in to kar močno (sunkovito, sunki čez 10).

Postavim in vadim hrbtno dviganje v močnem vetru na položnem pobočju. Kar nekajkrat ga dvignem in držim, naprej pa ne morem in se nikakor ne odlepim. V glavnem se konča z rikvercanjem. Po uri reinfuzo pospravim in naprej.

Na Udju piha za spoznanje manj. Spet je položno, vendar je vsaj toliko naklona, da se nekako odlepim od tal. Prvič me spusti v kotanjo. Zdi se mi, da bi moralo še malo dlje (Erzo je pripeljal še 100m naprej, dol do ceste), zato z nabranim Rookom še enkrat gor.

Drugič po dvigu ravno dobim sunek, ki me butne gor, ampak v kotanji me spet spusti po liftu dol na isto mesto kot prej.

Zoranov let

Grem še na Udje 2, pa je spet preveč položen travnik zame…

Na poti domov se spomnim še na tale start za SV.

Po dolinici prbija gor na polno in polaga drevesa naokoli (od 3 obiskov ob napovedanem SV je danes prvič prava smer).

Postavim in čakam na malo zatišja. 3x dvignem in mi ga sunek zabije nazaj. V četrto me na robu odlifta gor in grem guncajoče komaj naprej, potem pa me samo spusti na tla na sredini dolinice…

Zoranov let

Danes sem že od zjutraj odločen za projekte, saj je povsod bolj žalostno (nestabilna napoved in sonček z bazami na Gorenjski, kjer se po Jožetovih direktnih opazovanjih že vse hitro zapira…).

Nadaljujem po Dolenjski, pa me že pri odhodu iz LJU začne prati dež. Si bom pa vsaj nove starte ogledal.

Vse bolj je temno in vedno močneje uliva, tako da si starte ogledujem kar iz avta, pa še to slabo vidim skozi zaveso dežja. Počasi sklenem krog okoli Ivančne in že nameravam proti LJU, ko spet naenkrat posije sonce. Asfalt se sicer ekspresno suši, ampak v mokro travo pa tudi projektno klaso ne bi namenoma polagal.

Zapeljem pa vseeno še proti Krki (tam so v nedeljo kosili…) in res je strm travnik na desnem koncu vasi pokošen v nulo (pa tudi originalni start). Grem najprej na tegale.

Ker se mi na vrhu pokošenega zdi malo prenizko, zalomastim še gor po 2-metrski travi (začuda ni več pretirano mokra) in postavim na vrhu. Vetra skoraj nič. Potegnem in se zapeljem na ravnico, kjer pa piha rahel V.

Zoranov let

Novnovnov. Pospravim zraven LCja.

Kar od tod si ogledujem še originalen start na levi, katerega vršni del je tudi pokošen v nulo. Spodaj pa se v nepokošenem pasejo neka eksotična goveda. Vsa pot do tja pa je gaz poševno po pobočju skozi 2-metrsko travo.

Držim se roba gozdička in malo skozi njega (vsaj malo sence v 100% izparini). Tako pridem čisto na vrh strmega travnička.

Postavim v strmini, da padalo skoraj zdrsuje (no, zaradi mokrote se na srečo malo lepi na tla). Piha rahlo z desne (?) in tudi od zadaj dahne.

Počakam, da je 0 in v strmini lepo speljem. Iz poseke me celo malo dvigne, tako da kar na levo čez drevesa ob pobočju vse do travnikov, kjer sem prej pristajal. Lepo drži, tako da potegnem do konca.

Zoranov let

Lep novnov.

Dopoldne se rahlo usklajujemo kam, če sploh kam. Vreme se hitro spreminja in slabša in kuha zdaj tu, zdaj tam. Na koncu se ne nič ne dogovorimo in odpravim se na projekte.

V tem koncu še nisem bil nikoli. Čeprav (spet) položen, je start lep. Sploh danes, ko je vse pokošeno. Vročina in sopara še komaj za živet. Po napovedi naj bi bil vedno močnejši JZ, tu pa piha rahlo od zadaj po hribčku dol  (spredaj od JZ prihajajo nakuhane baze in občasno grmi, mogoče zato veter iz SV vleče v to smer).

Ko končno ujamem trenutek z 0, potegnem in me odlepi samo toliko, da sedem na tla pred koncem platojčka. Potem čakam skoraj uro, da le rahlo dahne od spredaj in zdaj speljem in se tik nad pokošenimi tlemi zapeljem do konca, do koruze.

Zoranov let

Naberem in reinfuzo gor do LCja.