Že zvečer začne deževati in potem vso noč. In vse dopoldne. Popoldne naj bi počasi ponehalo, pa le malo manj pada. Zato se odpeljem v Kižlovko na stražo.

In ko se dež res spremeni v drobno rosenje, si zadegam culo (padalo) na ramo in palico v roko in gor na grič (pa ne lahnih nog naokrog…). Previdno odložim culo v mokro travo in se naštimam. In potem z andahtjo tudi razgrnem Rooka 2 za prvi poskus (in glede na stopnjo premočenosti verjetno edini). Brezveterje v rosenju. Čakam.

Potegnem in gre prelepo gor, da me vzame še pred prelomom. Drobne kapljice me pikajo po obrazu, ko drsim skozi zrak LCju naproti…

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML)

Danes napovedano res veliko JZ in dopoldne me že Erzo zaskrbljeno kliče, kaj da se obiram. Samozavestno mu zagotavljam, da v Kižlovki pa res ne bo pretirano in da čakam, da sonček posuši roso.

Ko pa se pripeljem v dolinico, pa tam vetra, kot še nikoli. Vzamem Rooka ML in počasi gor. Piha “lepo” gor (lepo po smeri…), od orkanskih sunkov do bolj nežnega vetra. Kar nekaj časa postavljam zidek in dvigujem in čakam primeren interval z manj vetra. Ampak ti intervali so res kratki.

Potem se le enkrat odločim. Na mestu ga dvignem hrbtno nad sebe in ko se obrnem, me z mesta tudi vzame. Do roba se komaj premikam naprej, potem pa me rikverca ob pobočju proti dolini v levo (lovski preži), nabije gor in spet spusti in spet nabije ob pobočju gor. Končno veter malo popusti, da le prebijem naprej…

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML)

Česa takega tu še nisem doživel, čeprav je že nekajkrat bilo kar precej vetra in živahno…

Danes pa lep dan z veliko JZ preko dneva. Ko se jutranje meglice raztopijo, po sončku v Kižlovko. Po dolinici še mokrota, na startu že skoraj posušeno. Termika že dela, tako da v ciklih že diha po griču gor.

Cota je že lepo suha, ko jo polagam na rahlo rosno travo in ob rahlem vetrčku gor lepo odletim. Prav mirno me ponese prav do LCja.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook L)

Celo noč je deževalo in zjutraj se mokrota kar noče posušiti, ko se začne nebo malo pucati.

Ko se po sončku odpeljem v Kižlovko, pa je tam spet vse pokrito z nizkimi, temnimi oblaki. Voda povsod in tudi na startu mokro in blatno. Previdno postavim Rooka2 in čakam na nulo, saj (kljub generalnemu SV) spet diha večinoma od zadaj za vrat S po griču dol.

Ob naslednji nuli potegnem in lepo speljem in se po putru zapeljem do LCja.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML)

Za danes napovedan dež bolj ali manj čez ves dan. Celo noč škrebljanje in tudi ob prvem svitu še dežuje. Potem pa le poneha in okoli 9h ekspresno odhod.

Ampak, ko se zbašem v LCja, spet dežuje. Vendar že v Sostrem poneha in kot pravi Erzo: Kižlovka ni Ljubljana, to je svet zase. Potok je že malo narasel, kolovoz v tekočem stanju. Trava se cedi in po dolinici spet lokalna jezerca.

Zato vzamem Rooka2, ki neprimerljivo manj pivna, kot cota Rook. Previdno ga nosim na hrbtu, da ne bi pobiral mokrote z vedno višje trave. Start je že dodobra potacan, tako da samo nežno razgrnem in čakam. Diha in piha za ovratnik, zato čakam, čakam. Največ, kar dočakam v ciklih, je nula. Vedno grši oblaki se podijo (z močnim JZ) nad mano.

Zato ob nuli naslednjega cikla potegnem in “zlaufam” in me nepričakovano lepo vzame. In potem me v popolnem miru kar drži, drži,… drži. Daleč čez kolovoz na spodnji travnik.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML)

300m, novi rekord starta (najbrž mi je pihalo v hrbet 🙂 ).

Danes pa se prijavi tudi Jože v rehabilitacijski center Kižlovka. Pravi, da je rama že dovolj počivala in jo je treba počasi letalno aktivirati. Zato za začetek kakšen rehabilitacijski skokec.

Ker se nekaj obira s prihodom (izkaže se, da mora prej še pripraviti scenarij za svoj novi vzgojno-izobraževalni film) se odpeljem sam naprej (ziher je ziher, popoldne možne krajevne plohe…). V dolini nekaj sončka, ki pa počasi suši mokroto nočnega dežja.

Ker je Rook že dovolj suh, grem gor seveda z njim. Postavim, pa je premalo vetra za hrbtno, čeprav diha po pobočju gor. Potegnem, lepo speljem in se zapeljem v dolino.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook L)

Malo čakam Jožeta v dolini, potem pa grem po njega do cerkvice v Sostro, da ne bo še svoje limuzine spreminjal v amfibijo. Naloži le filmsko opremo, saj ima danes namen testirati mojega Run&Fly. Zapeljem v dolinico, kjer Jože takoj začne snemati v skladu s scenarijem.

Ko posname uvajalne kadre, se odpraviva gor (jaz samo s pohodno palico, brez robe). Na startu še malo snemanja (pripravljanje opreme,…), potem se Jože pripravi v Dudeka. Ker pozabi telefon spodaj v LCju, mu posodim svojega, da zalaufa FlyMe. Elegantno dvigne padalček, ga lepo vodi nad sabo, medtem ko ga snemam z njegovo GoPro po scenariju… in se zapelje v dolino.

Jožetova prva fizioterapija na Kižlovki

Komentar leta: Enajsti dan… Run&Fly… prav zares 🙃 [1.5.2021 15:17]

Zoran Gaborovič : Pozdravljen v rehabilitacijskem centru Kižlovka ! Odprto tudi ob nedeljah in praznikih 24/7/365   [2.5.2021 10:46]

Iz LCja vzame svoj telefon in je spet hito pri meni, ki se ves ta čas sončim na startu. V drugo ga postavi in sedaj s kamero na glavi odleti v dolino, da dobi še ta zorni kot v svoj film.

Jožetov 2.let

Roman Debevec : Kaj poreče Zoran, ki je prvi odkril tale rehabilitacijski center, če se sem pripodimo še Erzo, Mojca, jest in še kdo…?? 😀 [1.5.2021 23:24]Zoran Gaborovič : Dokler občina ne spremeni zazidalnega načrta bo vse ok 😜🤪 [1.5.2021 23:30]Roman Debevec : 😁😁😁 [2.5.2021 09:03]

Kmalu je spet pri meni. Ker zorni kot ni najbolj ustrezal, bo še enkrat ponavljal let z malo prestavljeno kamero na čeladi. Vetra je že kar manj, vendar tudi v tretje lepo odleti, ko pošteno polaufa po pobočju dol, kar tudi jaz posnamem.

Jožetov 3.let

Ko je spet pri meni, pa se še jaz opremim z Dudekom. Ker je vetra vedno manj, kar nekaj časa čakam (nervozno, saj tega padalčka že leto in pol nisem letel), da končno malo bolj pihne (brez vetra bi težko toliko zalaufal, da me teh 18m2 odlepi od tal). Potegnem in kljub počasnosti speljem in se tudi sam z Run&Fly odpeljem proti LCju.

Zoranova vsakodnevna terapija (Dudek Run&Fly)

Pospraviva in v Sostro, kjer še malo modrujeva, predno se posloviva.

Jože pa je o tem dogajanju posnel prečudovit film. Bravo Jože !!!!

Po nočnem dežju se zjutraj pokaže celo nekaj sončka. Močan JZ čez SLO, ampak ko se po terapiji pripeljem v Kižlovko, je tukaj le malo vetra.

Ko štorkljam gor z Rookom2 (ki se je kar lepo posušil v LCju od včeraj), občasni sonček vidno suši travo. Vseeno previdno postavim in na občasnih sunkih postavljam zidek (da padalo še malo posušim).

Ko spet pihne gor, ga lepo hrbtno dvignem in se odpeljem v dolinico skoraj do kolovoza.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML)

Ko zbašem Rooka 2 na zadnje sedeže, pa sonček še vedno sije. Malo počakam in ga je vedno več. Zato si naložim še mokro coto Rooka (tako ves moker je res občutno težji), ki se še četrti dan ni dobro odcedil v prtljažniku in ga odnesem gor na start.

Tu ga debele 1/2 ure postavljam v zidek in tudi dvigujem, kadar je sunek dovolj močan in padalo se “vidno” suši. Potem pa ga v primernem sunku zadržim nad sabo, se obrnem in me vzame že pred robom, da se zapeljem v dolino še s tem padalom (razlika v letenju je ogromna: bolj jojo nad dolino z ustavljanjem v nasprotnem sunku vetra…).

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook L)

Zjutraj, ko se peljem na terapijo so ceste že skoraj suhe od jutranjega dežja. Na poti nazaj pa rahlo rosi. Kljub temu takoj proti Kižlovki, pa se na poti vlije. V bife na ena švoh kafe (no, v resnici je bila vroča čokolada), da plohica mine.

In potem v Kižlovko. Ko štorkljam na start pa spet rahlo porosi in skoraj suhega Rooka ML previdno raztegujem (Rook cota se že tretji dan odceja v prtljažniku LCja). Le rahlo sapice gor dočakam (više gori veliko JZ in temu primerno šibajo oblaki in valovi dežja…), ko potegnem in se zapeljem v dolino.

Zoranova vsakodnevna terapija

Le malo se je padalo dodatno navlažilo, tako da upam, da bo tudi še jutri uporabno…

Danes sicer ni napovedanega preveč dežja, bo pa kislo ves dan. Zjutraj so pločniki suhi in še malo počakam, da se tudi v Kižlovki stvari odcedijo.

Ko pa zašantam proti štartu, mi že po nekaj korakih čmoka v čevljih. Res da ne dežuje, zato pa iz megle rahlo rosi.

Ko na vrhu postavim, je tudi nova (stara) pridobitev Rook ML že dokaj moker. Ampak vsaj pivna še ne. Kljub generalnemu V dahne tukaj občasno po griču gor. Pa vendar mi prvi start ne uspe (štrikci čez padalo na levi strani kljub preverjanju pri postavljanju…).

Drugič gre lepo gor, pa vendar moram podaljšati še za nekaj korakov, da me pred prelomom vzame. Potem pa drži, drži še čez kolovoz.

Zoranova vsakodnevna terapija

Ko nabiram padalo, je že čisto mokro od dodatnega posedanja v vedno višjo travo na pristanku.

Zadnje čase je kar vsak dan nek praznik (danes npr. dan OF). Zjutraj sem prepozen, ker že začne deževati, ko se psihično pripravljam za Kižlovko (beri: ko se okoli 6h izvlečem izpod odeje in pogledam skozi okno). Potem si ogledujem radarsko sliko na telefonu in dež skozi okno, dokler se malo ne zmanjša. In potem hitro v dolinico.

Na videz le malo rosi, ko štorkljam gor na grič, ampak na startu sem čisto moker, v čevljih čmoka, Rook pa je tudi že pošteno vlažen. Ko ga položim, se spremeni v gospodinjsko cunjo in popivna okolico. Piha pa občasno od zadaj ali nula.

Ko v nuli potegnem, gre le na pol gor in se zvali v eno stran. Naslednjič v drugo. Cota je že tako mokra, da se trava vidi skoznjo. Postavim na V in čakam, da močneje pihne tisto delno z leve od zadaj. Hitreje ga dvigne na 3/4 in prevali v desno, ko laufam pod njega v desno. Potem ga razvlečem spet klasično in čakam na 0 in ga spet samo vlečem za sabo.

Pošteno je že težak, ko ga n-tič naberem in od njega curlja po hrbtu in hlačnicah. Pa še malo bolj spet dežuje, tako da je Rook za danes končal kariero, jaz pa zaenkrat tudi, zato robo in sebe odnesem peš dol v LCja in na enourno vročo čokolado v lokalno kafeterijo.

Potem pa skoraj neha deževati in že se ponovno vozim v dolinico. Res samo še drobno rosi, ko ponovno lezem gor, sedaj z novo pridobitvijo: Pirševim Rookom 2 ML, ki je suh kot poper. Postavim, nič ne pivna. Sedaj je večinoma nula, pa prvi poteg vseeno ne uspe.

Postavim še enkrat in laufam, laufam, da na prelomu le speljem in se zapeljem v dolino.

Zoranova “prazničnodnevna” terapija

V prljažniku se je pod Rookom nabrala že lužica, zato MLja stlačim kar na zadnje zice…