Po enodnevnem vsesplošnem deževju in prijetni ohladitvi danes spet nastopi vročina. Jutranje megle po LJU kotlini se postopoma raztopijo, medtem ko je drugje že šajba z bazicami v nastajanju. Veter šebak, z zmerno termiko, JZ.
Po usklajevanju Dušan razpiše zbor za Slivnico ob 14h na Pumpi. Na Vrhniki presedem k Duletu in Mojci in dol. Ker nimamo dovolj velikega avta, mi trije naprej gor za Megom in Dušanom v drugem avtu.
Na startu Z vetra več, kot bi ga naj bilo po napovedi (postaja že od današnje divje noči zataknjena kaže konstantno S 7/15…), spet pa vleče strikten Z. Postavim kar spodaj, na platojčku. Prva odleti Mojca, potem jaz, pa Mega in Dušan.
Hitro poberem proti temni bazi za vrhom nekaj čez 1500, ko padem ven, potem iščem in jadram sem in tjam, malo vrtiva skupaj z Mojco in ko spet izgubim, še malo naprej po grebenu. Medtem Mojca lepo jadra nad mano do Z dela, tu še nekaj nabere in se odpelje nazaj proti Begunjam. Nasloni se na pobočje in se matra in počasi nabira.
Sam spet ves nizek ob grebenu nazaj do koče, Mega išče daleč zunaj nad ravnico, pa pride spet nazaj na pobočje, Dušan drajsa okoli vrha in ob pobočju (kot jaz zadnjikrat).
Končno počasi spet naberem nad 1500 in se zapeljem nazaj (vem, da sem prenizek), pa kar drži. Pred Špičko le malo popravim, da spet naberem do 1500, ko se mi ustavi. Vidim, da Mojci ni ratalo, čeprav je prej bilo videti, da je že lepo nad grebenom.
Mojčin let
Rinem proti Z pobočju nad Kožjekom, pa najdem le skromna dviganja, da se na koncu v borbi predam in scurim na Kožljek.
Zoranov let
Ker je signal slab, rabim kar nekaj časa, da se skoordiniram z ostalimi. Dušan in Mega sta pri Pumpi in bosta sama uredila svojo logistiko, Mojca in Dule prideta po mene.
Megov let
Dušanov let
Komaj začnem pospravljati, sta Mojca in Dule že pri meni. Čez Rakitno v pozdrav Milančetu (ki gara kot črna živina…) in domov.
Danes podobna napoved kot včeraj (vročina, SV, na Primorskem močna burja, majhna možnost ploh in neviht). Ker AMojca uraduje v Bohinju že ves teden in ker je poleg zemeljsko vodnih obvez željna še zračne kopeli, vabi na Vogel (če bo veter). Ker današnja jutranja napoved kaže OK, sva hitro dokončno zmenjena in že šibam proti Bohinju.
Naložim jo na naslovu začasnega bivališča in gasa pod gondolo (malo so dvignili tarifo od mojega zadnjega letenja: 24 € enosmerna na Orlove glave, padala +5€ pa prijazno niso zaračunali ekstra !?).
Še pred 11h se že pripravljava na startu med množico padalcev in tandemašev (izljubimo se z dolgo nevidenimi padalskimi kolegi). Dokaj nizka oblačnost (baze okoli 1900) in precej pokrito, vetra malo 4/6 SV).
Ko se gužva malo razredči, postavi AMojca pred drugo rundo tandemov, se res suvereno hrbtno vpne, dvigne padalo in po šolsko odleti (za vzor marsikomu od ostalih frajerjev, ki so bolj ali manj atraktivno startali – tandemov ne štejem…).
Potem odletim še sam.
AMojca okoli Storeča malo pojadra in pofotka,
potem se počasi odpelje čez jezero na pristanek.
Mojčin let
Sam okoli Stroreča dobim dviganje, navijem do baze cca 100m više in … to je vse… potem samo še iščem in najdem kakšen balon, resnega dviganja nikjer. Še odcurim čez jezero, na višini Vogarja poskušam kaj najti okoli tega starta, potem se predam in v panoramskem letu odjadram na uradni pristanek (saj AMojca po postaji javi, da je logistika že rešena).Ko pospravim, je z LCjem že nazaj.
Pojetov Jože vidi danes Zavrh in tudi meni se zdi najbolj varna izbira (V, SV, možne nevihte tu in tam, veter zmeren (4-3), termika umirjena zaradi mrča oz. delne pokritosti).
Zbor ob 14h pri Škorpijonu, ki ga prestavimo na 14.30, da nas Gabor ulovi. Mojca & Dule, Gabor in jaz se naložimo k Jožetu, ravno ko na Zavrhu starta rdeč Maestro2 (?).
Ko pridemo na start je kar veliko vetra (4-6/6-10 SV), na pristanku pa ga je prej bilo še več, kot tu zgoraj. Počasi postavljamo, da se malo umiri (termika), medtem ko rdeč Maestro2 in ArtikR (ki ga vozi Potrebuješev Gašper) v višavah nad nami izvajata razne vragolije in se z višin z atraktivnimi wingoverji spuščata na nivo starta in potem spet pobirata….
Gašperjev let
Prvi se spravi v luft Jože in ga odlifta kar s starta. Medtem se veter le malo umiri (vsaj na momente) in naslednji je Gabor. Potem odletim jaz in kot zadnja moja sekundantka Mojca, Dule pa dobi zeleno luč, da odpelje Jožetov avto dol iz vasi.
Do vogala Trebelnika je v dviganju malo živahno, potem sem hitro nad robom in naprej ves čas praktično brez vrtenja (razen, ko hočem malo dodati višino) do Javorča in nazaj. Kot da bi leteli v mirnem zimskem dnevu na laminarnem SV – ne spomnim se, da bi kdaj poleti tukaj tako mirno jadral…
Mojca lepo vrti in nabira v višave s svojim novim padalom in se z veliko višino odpelje do Janezove vasi.
Mojčin let
Ostali trije zapeljemo bolj ali manj čez Javorč (kar stane več ali manj izgube višine). Nazaj do Trebelnika in čez start do Antene in v naslednjo rundo. Zdaj sem še višji in se samo peljem do Javorča in čez in nazaj.
Na Trebelniku še naberem nad greben in se čez start zapeljem ven nad dolino, da pristanem dokler bo šlo (predvidevam, da še čez Brezovico v dolino…). Pa sploh ne gre dol ampak samo dviguje. Najprej pomislim, da bi pobral in se zapeljal k Milančetu, ki gara na Rakitni, pa me temne baze v tisto smer odvrnejo od namena, da bi ga motil na delovnem mestu.
Zato raje obrnem in po sredi doline peljem proti pristanku. Pa tudi ne gre kaj dosti dol. In se nad pristankom (višina 700) odločim, da grem v 5-to stranico dokler gre. Naslonim se spet na pobočje , naberem nad greben, zapeljem nad Javorč in odpeljem čez naravnost čez AC do Mojčinega travnika v luknji za hišo.
Zoranov let
Breščak Dušan : Bravo, kr k Mojci na vrt 🤗 [17.7.2024 17:26] Zoran Gaborovič : Ja seveda, danes je bila tekma, kdo bliže Mojčini terasi pristane. Zoran zmagovalec večne lestvice. Erzo nima za burek…🤪 [17.7.2024 18:57]
Pospravim in že me čaka hladna cocta in Mojčin štrudel 🙂 .
Jože je pristal pri svojem avtu na uradnem.
Jožetov let
Gabor pa je tudi potegnil zadnjo stranico dokler je šlo…
Gaborov let
Andrej Erznožnik : Ohoho, pa saj to je dan, ko še Poje obnemore [17.7.2024 19:00]
Ker imam zjutraj primarno terapijo, mi Jata uide na Slivnico (zbor na Vrhniki ob 10.30 ??!). Napovedan idealen JZ z malo vetra in obilo termike ves dan…
Ko se uspem konsolidirati za letenje, že vsi pocurijo v (pre)močnem vetru, ki jih večino odpihne proti Grahovemu…
Mojčin let
Milanov let
Dušanov let
Erzov let
Emilov let
Sam navijam za kasneje, morda celo popoldne, pa sprva ne dobim nobenega sotrpina… Pokaže pa Erzo zanimanje za popravni let (pa tudi ostali bi mogoče proti večeru šli še enkrat…), ko se Jata združi in umika izpod Slivnice. Zmagovita kombinacija je, da gre Erzo z Milčetom in Dušanom na Rakitno, Mojca in Dule domov (za kasnejše letenje), jaz pa pridem gor (na kopanje) in ko bo situacija primerna, gremo na Slivnico (komur pač še bo… razen Erza seveda, ki je 100%).
Ko pridem na Milčetovo službeno mesto, pa panika: v zraku so bazice, veter je na Slivnici baje upadel (ko to gledamo ob mojem prihodu, je spet narasel na 9+) in Erzo bi šel takoj. Milančetu teža službenih obveznosti ne dovoli odhoda, jaz se spravim v vodo in odplavam eno rundo, Erzo cepeta na bregu…
Ko pridem ven, pa se zrihtam za letenje in Erzu se odvali kamen od srca, ko sede v LCja. Dol v Begunje in od zadaj gor na Slivnico. Veter striktno Z in sunki 8-10 (kakšna je že današnja napoved ?!). Postaviva spodaj na platojčku (danes je Erzo viteški in mi sekundira 🙂 ) in v tretjem dvigu uspešno odletim, Erzo pa kmalu za mano.
Najprej me odlifta nekaj nad start, čutiti je veliko vetra, vendar se mi zdi kar obvladljivo previdno drajsati sem in tja pred kočo. Ko se pomakneva bolj ven ali naprej po grebenu, zacuriva, Erzo se vrne nazaj in počasi nabira in ko pride do 2000 (kmalu ga ne vidim več, saj imam opravka sam s sabo, da kje ne zacurim preveč) se zapelje nazaj in ga splakne na Bloke.
Erzov let
Sam drajsam pred kočo, dokler ne napolnim uro in se na koncu počasi rinem naprej proti Z robu (tudi samo 9 naprej), da komaj pricurim na pristanem pri Pumpi.
Zoranov let
Še preden pospravim, je Mega že pri meni (Erzova logistika dela na polno) in me odpelje na vrh po LCja. On domov, jaz pa po Erza na Bloke in zaključno druženje ob sladoledu na Bloškem jezeru 🙂 .
Včeraj zvečer me kliče Erzo, kaj pravi moja “strokovna vremenska prognoza” za današnji Goljak ?… Resda so bili včeraj Idrci gor in odleteli fantastično (Mlakarjev Miha je odletel celo do Škofje Loke 🙂 ) in takšni leti spodbudijo Erza (navadno naslednji dan, ko pogoji običajno niso več taki…), da bi šel tudi on. Ampak za danes je prognoza res odlična (le okoli Ilirske je napovedan bolj stabilen šibek JZ in z višino J, veter 2-3, močna termika, vendar žal brez baz…), celo boljša kot za včeraj in takoj sem napaljen.
V bistvu Erza (pa tudi še koga drugega) jezi, ker se sami ne spomnimo vseh teh različnih možnosti, drugi pa tudi ne prispevajo idej v skupni lonec… in ker že celo večnost nismo bili na Goljaku, včasih pa smo šli kar večkrat v sezoni (ko zdajle to pišem, ugotavljam, da je bila Jata nazadnje na Goljaku točno pred 1 letom … 15. julija 2023 !!!!).
Tudi Mega je takoj za in še Pojetov Jože. Erzo takoj (še pozno zvečer=sredi noči 🙂 ) sheca Zdeneta, da gre za zemeljsko podporo.
Jutranja napoved je podobna, tako da ob 9.45 doma poberem v LCja Zdeneta in potem obtičiva v zastoju na J obvoznici in mimo Brezovice (ki ga ob mojem odhodu od doma še ni bilo…) za 1h. Tako se namesto ob zbornih 10.10 odpeljemo z Vrhnike na Unec ob 10.45. Tu presedemo v Megov avto in gasa dol: Knežak, mimo Ilirske in skozi Zabiče gor na start.
Malo pred 13h se že naštimavamo na startu, kjer piha večinoma bolj ali manj lepo gor (z občasnimi sunki).
Čakam (pod Megovim in Zdenetovim sekundiranjem), da odletita Erzo in Jože (da ne bom jaz ravno za sondo) in potem še jaz in Mega.
Najprej me butne gor, potem se v curaži pririnem do roba in nekaj časa motovilim na robu, da dobim močno dviganje. Erzo in Jože sta nizka, Mega dobi močno dviganje bolj zunaj in kmalu vrtiva skupaj nad platojem pred Malim Razborom. Mega hitro nabere in se odpelje naprej, jaz mečkam in se pridružim Erzu, ki se že reši iz nižav. In si rečem, da moram vztrajati, dokler bo šlo gor.
In se nenadoma zraven mene pojavi par beloglavcev, ki samo lebdita čisto blizu in se v ogromnih krogih dvigujeta v (mojem – ali jaz v njunem ?!) stebru, ne da bi trepnila s krili… božansko lepo ju je gledati čisto blizu (na dohvat ruke) in prvič v življenju res dobesedno doživim občutek, da letim kot ptica… In nabiram in nabiram (že za Šestanovim vrhom) do 2250, ko se odpeljem v rahlem dviganju proti Veliki Milanji.
Tu pa začne spuščati, da se že bojim, da še do Koritnic ne pridem, saj sem na grebenu Volovje rebri (975m) le še na 1300 proti vetru z največ 20 km/h naprej. Ves čas se že (vsi) vozim(o) v veter, saj piha večinoma Z, celo SZ…
Mega nabira zadaj na pobočjih za Jurščami, sam pa dobim raketo pred Koritnicami spet do 2100 (tu se od zadaj pojavita Erzo in Jože in hitro nas razmetava blizu skupaj, enkrat zgoraj eden, drugič drugi – skratka kar precej razgonjeno – plava termika – kot je v bistvu že ves čas). Naprej proti Pivki/Sv.Trojici v curaži kontra vetra, da potem le dobim neko bogo in razmetano dviganje, ko sem spet ves nizek in v bistvu že pristajam.
Erzo tu odstopi, saj ne verjame v rešitev. Je pa med svojim letom pridno fotkal:
Erzov let
Andrej Erznožnik : V začetku goni in veter v čelo, ravno ko je postalo lepo pa se nizek odpeljem stran, ko potem vunderle pobereta. Brez baz, neki so, ampak bolj zarad pejsaža poletnega dne. [15.7.2024 15:47]
Z Jožetom pa grizeva in grizeva in se rešiva nekje nad (suhim) Petelinskim jezerom in nad Sv.Trojico sem spet čez 2100. Zdaj že verjamem, da pridem čez Javornik, nad katerim že nabira Jože.
In zdaj drugo presenečenje današnjega dne: par štorkelj leti paralelno z meno v glajdu proti Javorniku (tudi na dohvat ruke). Pogled je popolnoma drugačen, kot prej na beloglavca, s katerima smo bili v istem stebu. Z iztegnjenima vratovoma drsita skozi zrak vštric z mano kar nekaj časa, občasno malo korigirata smer s široko raztegnjenimi krili, potem pa skladno odvijeta v levo, kot dva aviona na letalskem mitingu 🙂 .
Mega po postaji javi, da je nad Rakovim Škocjanom v smeri doma, kjer pristane.
Megov let
Komentar leta: Smo na štartu modrovali, da ponedeljek ni nedelja, pa se je lepo izšlo. Veliko rinjenja v veter in tam okrog Svete trojice zelo zoprna termika. Pristanek doma in takoj hladna pijača. [15.7.2024 15:54] Pavel Kante : To je to !🤣👏👏 [15.7.2024 16:40] Urban Jernejčič : Bravo Stane! [15.7.2024 18:53]
V rahlem dviganju se iznad Sv.Trojice usmerim na Planinsko polje. Čez Javornik pa že kar močno dviguje do skoraj 2300. Čez AC sem še skoraj na 2000, potem začne močneje spuščati. Čeprav vidim Logatec “blizu” zaradi višine, se na sredi Planinskega polja obrnem in zapeljem na Unec, kjer pristanem ob parkingu zraven LCja !!
Sašo Razdrih : U bravo😄 [15.7.2024 15:49] Stane Bajt : Top. Vrhunsko. [15.7.2024 15:50] Andrej Erznožnik : Ga gledam, ko sva skup v stebru, pogled naprej in sprotno izračunavanje matematičnih odvodov kako je treba ostati v dviganju in je elipsa kar se da pravilna, ne pa kot jaz ko za vrtenje še na prste ne znam računat in me vsakič nabije, da ga zastonj iščem nekje pod sabo, ko je pa že višje in vstran! [15.7.2024 15:52] Zoran Gaborovič : @Erzo: 🤣 kaj čmo… malo matematik, malo zvezdogled 😜 [15.7.2024 15:55]
Zoranov let
Vesel kar za več radijev, saj je to moj najlepši/najdaljši let z Goljaka, ki pa mi tudi pod razno ni bil enostaven, saj sem (smo) se večino časa boril(i) proti vetru v zelo razgonjenem ozračju. Nekajkrat sem se rešil praktično iz pristajalne faze… (le kje je bil ta idealen J v višavah ?!).
Jože je poskušal še naprej in našel zadovoljivo jaso v gozdovih med Bezuljakom in Dobcem.
Jožetov let
Jože Poje : Od Goljaka do Knežaka – eno samo nabijanje in v veter. Potem se je malo sestavilo. Tako dobro sem bil nastavljen za v Borovnico, pa se je nek sever pojavil… [15.7.2024 15:59]
Ko pospravim, pride Mega z malice po svoj avto, ki sta ravno pripeljala Erzo in Zdene. Zbašemo se v LCja in v gozdove še po Jožeta in naprej (skozi gozdove) do Vrhnike.
Pa še vizualizacija naših letov
TUKAJ (po startu nastavi, koga želiš gledati kot glavnega/star in poženi…)
