Danes sicer lep dan (sončno in brez oblakov in to…) pa SV, spodaj nič vetra in močna inverzija nekaj čez 1000. Najprej velike ideje (že včeraj), danes pa se po detajlni analizi dejanske situacije odločimo za pozni Zavrh. Ker pa dejanskega vetra na Zavrhu ni (kar pomeni, da meni start morebiti ne bi uspel), se preventivno odločim za Kižlovko.

Dolina je sončna idila, močvirja spodaj že skoraj izsušena, na poti gor cvete podlesek in letajo metuljčki-cekinčki (??!! februarja). Termika dela rahel vetrič idealno gor, da lahko celo postavim zidek.

Potegnem in lepo odletim in me drži, drži, da pristanem na kolovozu.

Zoranova terapija (in ziheraštvo 🙂 )

Na poti iz doline že kliče Erzo; ugotoviva, da Zavrh nima vetra in nima smisla, zato še malo usklajujemo (Slivnica že ves dopoldan kaže lep J z nekaj odkloni na JV). In prestaviva akcijo na Slivnico (čeprav je Emil v dvomih…).

Na Vrhniki greva okoli 14h z Erzom po njegov avtobus k mehaniku in potem me Erzo z njim zapelje – pa magari samo na izlet. Na pumpi v Cerknici že čakata Mega in Štusejev Dušan, ki nas zapelje gor.

Emil z Redstarom na startu že pred nami, Mojca z Duletom prihaja za nami. Na startu čudoviti razgledi, sonček, toplo kot spomladi in občasno celo rahlo pihne gor (večino časa dol…).

Pridruži se nam še Kavčičev Boštjan (danes brez padala, kot planinec), ki ga »določimo«, da bo moja asistenca. Še mi začnemo takoj postavljati.

Redstar v luft, Emil se spotakne in ponavlja, potem je vedno manj obdobij gor in večinoma samo še piha za vrat ali SV z leve. Erzo v nekem trenutku vetrove nepozornosti, ko pozabi pihati od zadaj, potegne in spelje, Emil takoj za njim, pa ne uspe (in potem prinaša nabrano padalo nazaj gor po griču..).

Mega gre na V rob in vsaj 4x poskuša potegniti po hribu gor, da na koncu spelje. Boštjan pa pridno postavlja in popravlja mojega Mentorja, ko ga na klasični lokaciji veter od zadaj razmetava in svaljka…

Emil se na koncu tudi prestavi na V rob in uspe odleteti. Pride še Martin, ki (po prvem neuspelem poskusu laufanja v hrib in sesutja padala) v drugo uspe nekako odleteti.

Jaz pa samo sedim in čakam in se na koncu odločim, da odstopim. Boštjan in Dušan mi pomagata pospraviti, Boštjan mi še odnese rukzak do Redstarovega avta, ki ga potem zapeljeva dol. Na pumpi predam avto Redstaru, ki ga ravnokar pripelje Emil.

Emilov let

In po Erza v Zelše.

Erzov let
Andrej Erznožnik : zanosi v stebrih lepo kažejo dejansko smer vetra [24.2.2021 07:45]

ki mu danes ne vpliva na trenutno prvo mesto na XC-ligi 🙂

Potem pa na Unc, kjer čaka zmagovalec Slivnice Mega.

Megov let

Andrej Erznožnik : Naj surovi kilometri pripadajo mami in Megatu [23.2.2021 16:49] Urban Jernejčič : Krasnu! Ceu Unc te je vidu, bravo! [23.2.2021 18:21] Roman Debevec : Oho, bravo!! [23.2.2021 18:52]

In se še malo družimo ob piru, radlerju, smokijih in čipsu (smo na primerni distanci, zbranih pa nas je manj kot 10…), material pa je iz bližnje trgovine, saj so gostilne še vedno zaprte…

Danes pa je vetra. JZ. Povsod. Mogoče ga je le v KG manj… Erzo že zgodaj zjutraj reši serijo na Hribih.

Erzov skok

Roman Debevec : Erzo je namest Aladina. .. Ko vidiš njegov trek že ob pol sedmih zjutraj, pol veš, da na našmu koncu tistga dne nau za lett… 😃 [22.2.2021 11:55]Andrej Erznožnik : Za letet je, samo noben ne upa, pa mogoče bi blo 10 m2 zadost [22.2.2021 13:48]

Jaz pa se ležerno odpravim okoli 10h v Kižlovko, saj imam terapijo popoldne.

Že po dolini nažiga. Nabrano padalo komaj nesem gor na start. V rozeti ga odložim in se vpnem. Smer je idealna, naravnost gor, ampak prbija, kot še nikoli (dosti bolj kot zadnjič z Erzom). Nekajkrat, ko se malo umiri, ga poskušam hrbtno dvigniti, pa mi ga razmetava in ga komaj spet obvladam (toliko, da me ne odšlepa po pobočju gor). Priznam, da me je kar strah, kako bo to v zraku…

Čez nekaj časa, ko se nikakor več ne umiri in smreke žvižgajo na polno, naberem in odpešačim dol saj sem se spomnil na bližnjo skrito dolino Lesina pri Podmolniku.

Čez nekaj minut sem tam. Majhen griček je dosti bolj položen, kot sem ga imel v spominu, pa popolnoma vse naokoli razrito od merjascev. Postavim na vrh (kar nekaj šavja zaradi nekošenega travnika). Zgoraj šumi, tu pa na polno pihne veter vsake toliko časa iz katerekoli smeri se mu zdi in mi pomečka pripravljenega Rooka.

Petkrat ga po ponovnih postavljanjih le dvignem in mi ga sesuje sem ali tja, vmes se tudi kotalim… Potem mi ga zrola od zadaj kot palačinko. 15min razpletam in postavim še šestič. Ko pihne od spredaj potegnem, pa butne od zadaj in mi ga potegne čez glavo dol po pobočju. Odstopim in spet nazaj v Kižlovko.

Tolažim se, da piha manj, ko nesem gor. Ustavim se kar na kolovozu pod robom. Rozeta. Se vpnem in rozeto v zidek. Stojim pod robom in čakam, čakam,… Ko se končno le malo umiri, ga hrbtno dvignem in se obrnem in me odlifta nekaj m gor in potem komaj lezem naprej in me po liftu spusti na polje pred vznožjem…

Zoranov skokec

Na pristanku ga v vetru malo handlam, da ga lahko lepo naberem v rozeto in odnesem v LCja…

Že včeraj je Erzo odločen za Gozd tudi danes. Zjutraj sicer malo preverjam po SLO, pa je Gozd res najboljša izbira. In Erzo razpiše enako kot včeraj: 11.00 Vrhnika.

Na pristanku čakam ob 11.30 in tu ni še nikogar (od včerajšnje padalske gužve), saj je danes do sem vse pokrito in se tu sonce le sramežljivo začenja kazati. Mega pripelje Erza in Gaborja in se zbašem zraven. Na Gozd in na start (Vogrinčev Primož prijazno odobri mojo dostavo).

Pravkar nekdo starta, sicer mir in tišina na startu (kar se ljudi tiče). Pride še Martin v privatni režiji. Malo modrujemo s Primožem, ker pa piha idealno (2-3/6) raje začnemo takoj postavljati. Prvi odleti Vogrinc, potem Erzo, za njim pa že jaz (Mega in Gabor, spet hvala…).

Za Erzom rinem na V rob in tu dobim lep steber do 1300, potem v temo pod Tolsti vrh, tu spet nekaj iščem, da dobim zunaj na V robu močno dviganje do 1500 in naprej kar bolj zunaj že v podnožju baz mimo Storžiča in Kališča do Zaplate. Tu vidim 3, ki dosti nižji rinejo na Potoško (Gabor), zato raje obrnem in nazaj. Ob Tolstem nizko pod Kriško goro v vedno močnejšem dviganju daleč ob Z grebenu.

Obrnem  pred Tržičem in spet bolj zunaj nazaj ob Kriški proti Storžiču. Vedno bolj se odpira modrina neba, topi pokritost in oblikujejo baze. Zunaj najprej lepo drži in čisto pomladanske razmere, potem pred Storžičem močno zgubim, se nekaj časa matram že čisto v pobočju, pod Tolstim spet naberem in se pod Kriško zapeljem spet ven na Zgornje Veterno in v kar močnem dolinskem vetru (10km naprej) na pristanek.

Zoranov let

Jože Gracar : Bravo Zoran, tako se to dela👍 [21.2.2021 15:20]

Mega in Gabor sta ravno pospravila.

Megov let
Gaborjev let

Jože Gracar : Bravo…..lepo si raztegnu👍 [21.2.2021 15:17]

In odhajata z LCjem na Gozd po Megov avto. Tudi Martin je že pristal.

Martinov let

Ko prideta dol, že skoraj pospravim. Malo mi pomagata, potem odbrzita po Erza v Preddvor (kamor je prišel z dostavo izpod Krvavca)…

Erzov let

Aleš Pirš : Ce clovek prevec trenira je velika verjetnost da je pretreniran in rabi kak dan pocitka. [21.2.2021 15:03] Andrej Erznožnik : Hvala za nasvet [21.2.2021 15:04] Blaž Korošec : Vidim, da si bil že dva krat na Gozdu, zbiraš pogum za v Bohinj 🤔 [21.2.2021 16:44]

Kljub pomladanskim razmeram (beri: kar močna dviganja in spuščanja) vesel kot radio.

Še vizualizacija Megovega, Gaborjevega in mojega leta

Zjutraj Erzo pokliče, da je v planu Gozd, ker je povsod drugod (tu je mišljen sicer le J del SLO) neuporabno: megla do tal, pa veliko JZ… Ko vseeno malo pogledam, je sicer Slivnica v soncu, žal pa Z, ki res občasno kar naraste.

Potem potrdim, čeprav me ne vleče, saj sem prepričan o množicah na Gozdu. Z Vrhnike gredo baje Erzo, Sušev Primož, Gabor in še nekdo, midva z Milanom pa zaradi neodvisnosti kar vsak s svojim na pristanek.

Ko pripeljem, vse zabito z avti skoraj do Seničnega. Kmalu pride tudi Berto in čakava Milana, da prisedeva k njemu in gor, saj je drugi avto z Erzom poln in gredo direkt gor že pred nami (Primož je šel H&F na Potoško, tako da jih pelje Piršev Aleš). Milan me dostavi prav na start, kjer je vse nabito z ljudmi (padalci, družine, pohodniki, turisti, vikendaši,…).

Vsake toliko kdo poskuša startati, pa so vsi uspešni in neuspešni poskusi tako atraktivni, da marsikoga mine. Med prvimi od naših uspešno starta Pirš okoli 12.30h, Berto poskuša neuspešno in se po daljšem počitku odloči, da dokončno odneha (kot še marsikdo).

Tudi Erzo, po začetnih odločnih poskusih, raje sede v kraj in modruje z ostalimi, ki se prestavljajo sem in tja po startu. Vmes opazujemo tiste, ki so visoko na Potoški (mimo se pripelje Suša, ki odpelje kar dve etapi, eno do Krvavca in nazaj) in one, ki lebdijo pod startom in praktično mirujejo v močnem V.

Gracarjev Jože pridno fotka na startu

Kar nekaj časa še traja vse to čakanje in modrovanje, da se tudi Suša javi po uspešno zaključenem letu s pristanka v Preddvoru.

Primožev let

Iz svojih perspektiv je posnel tole

Ko se start že dodobra izprazni okoli 15h odleti tudi Erzo (spodbudi pa ga Vogrinc, ki odločno pride na start). Ko večina odide s starta (kdo tudi še odleti), se na koncu odločimo še Milan, Gabor in jaz.

Oba mi pomagata raztegniti, da ob 15.30h, ob lepem hrbtnem dvigu potonem proti dnu poseke in le nekako speljem in na levo, kjer pa samo curim in se potem borim pod kamnolomom, da le malo naberem in po 20 min neuspešne borbe pristanem.

Zoranova curaža

Skoraj pospravim, ko pride do mene Pirš, ki je toplandal za Gozdom in rešil svoj avto.

Alešev let

Komentar leta: Sem hotel mal proti Kamniku a sem raje obrnil in se komaj resil iz mišolovke. [20.2.2021 15:54] Dragan Vidic : Pogumno in dobro si se rešil! Zmagovalec Gozda. [20.2.2021 18:10]

Ko pospravim in priracam do LCja, atraktivno z vetrom pristane Erzo.

Erzov let

Komentar leta: Kaj pa naj napišem, glede na to, da prvi vržem padalo iz ruzaka ob 12h, odletim pa ob 15h? Do takrat gledamo in tud sam sem udeležen v neuspelih in res za silo uspelih štartih, da je dobro da smo danes vsi celi… Morebiti lahko napišem to, da sem hvaležen Gozdnim vilam za svoj uspešen in nestresen štart. [20.2.2021 18:59] Sergej Bukovnik : Kje je pa komentar😁 [20.2.2021 17:42]

Pa Milan.

Milanov let

In Gabor.

Gaborjev let

Zapeljem Milana po avto in domov.

Od današnjega dneva mi je bil najbolj všeč topel sonček na startu…

Danes napovedanega veliko JZ čez spodnji del SLO in zabasana Primorska (še bolj kot včeraj), na Gorenjskem malo bolje. Vendar me na Gozd (kamor se usmerja Milan) še vedno ne mika.

Zato se po dopoldanski terapiji odpravim še na sekundarno terapijo v Kižlovko. Močvirje na dnu doline se še ni posušilo, je pa pobočje dokaj suho in celo rahlo piha v pravi smeri (J) po pobočju gor.

Postavim, lepo naštimam (Rook skoraj »šušti« od samega suhega 🙂 …), potegnem in se lepo odpeljem v dolino. Tik nad tlemi pa kar malo zagunca in me na hitro spusti v blato močvirnatega travnika.

Zoranova terapija

Na jutranji terapiji mi že zvoni telefon… Ko končam in se peljem proti domu, že dilema: kdaj (Erzo), kam (Manca), in trilema: Kovk, Slivnica, Gozd (Milan). Ko doma le uspem malo bolj pogledati situacijo in z Milanom vzpostaviva jutranji kolegij ob njegovi jutranji kavici (ura je 10.30h), navijam za Vremščico, saj Gozd nikogar prav ne mika, Slivnica je že močna, Kovk pa podoben včerajšnji situaciji.

Postavimo 11.15 za zbor na Vrhniki. Ko med potjo še Kraševci (Rajko) potrdijo, da se tudi odpravljajo na Vremščico in bo logistika rešena, ni več dileme. Na Železniški je treba samo še prepričati dvomljivega Suševega Primoža in z Erzom se zdevava k njemu. Milan h Gracarjevemu Jožetu in kolegu, Berto vozi Škobernetovega Tomaža kar mimo Vrhnike, Manca pa zaradi neodvisnosti sama pritisne na gas.

Primoža odložimo na Piki, da bo H&F gor. Manca gre s križišča z nama z Erzom, ki res z vso previdnostjo pripelje Primožev avto na zgornji start, kjer že postavljajo člani Gracarjevega avta.

Jože pridno dokumentira dogajanje na startu

Vetra je kar nekaj, tako da lepo napihuje padala na startu. Postavimo tudi ostali (starejšemu hendikepiranemu občanu Zoranu seveda pomagajo ostali, predvsem Škoberne in Gracar). Ob intenzivni pomoči tako lahko odletim takoj za Erzom, potem še ostali. Sprva malo jadramo ob zgornjem startu. Erzo najprej reši serijo s toplandanjem.

Erzovo toplandanje

Ko tu, ob zgornjem startu, zgubim nekaj višine, se prestavim v kanal spodnjega starta, kjer kar vrtim in celo nekaj naberem. Še enkrat pod zgornji start, pa sem hitro spet nazaj pod spodnjim, kjer še malo vrtim.

Milan medtem počasi zgublja in se zapelje na letališče.

Milanov let

Manca tudi počasi tone in pristane na Piki. Nekaj za njo še Berto.

Bertov let

Erzo še kar toplanda in taktizira z upanjem na več vetra.

Erzovo taktiziranje

Potem se tudi sam predam in zapeljem čez letališče in pisto, ob kateri pospravlja Tomaž.

Tomažev let

Rinem, kolikor zmorem blizu glavni cesti.

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, pristane ob meni Primož. Kar nekaj za njim pa še Erzo, po zadnjem startu.

Erzov zaključni let

Milana pooblastimo za reševalnega šoferja. Z Rajkom počakata še Bojana, da gredo gor po avte in rešijo tudi logistiko ostalih. Medtem mi trije (Erzo, Primož in jaz) modrujemo in preračunavamo na travici, koliko km cigaret je doslej pokadil neimenovani padalec (40 na dan x 365 dni x 40 let = ? km).

Mimo prideta še Nevidni in Mljač… in še kar nekaj časa poteče, da končno pride šofer Milan.

Ker bi Milan še letel, nas Primož na povratku zapelje z Razdrtega od zadaj še na Strmco preverit, da je tudi tu vse pokrito in preveč vetra…

Ker Milan včeraj ni letel, je danes seveda zelo za. In zjutraj (ko pri nas v LJU, pa tudi naokoli, že rahlo dežuje), ko zaseda kolegij, je najbolj varna izbira Kovk, saj naj bi po napovedi tam sonce popoldne raztopilo dopoldanske meglice in pokritost. Pa še zmeren JZ naj bi bil. In določi Milan zbor ob 11.30 na Železniški.

Razen naju ni udeležencev, še celo Erzo odstopi, ko ga že čakava. Zaradi dostopa čim bliže vzletišču spet odbrni LC od zadaj čez Logatec in Podkraj na Col in naju zapelje na start.

Vso pot megla bolj ali manj, na ogledu starta pa megličasto z zadovoljivim pregledom nad dolino. Šibko še piha gor dvema padalcema (ki sta tudi sprejela napačno odločitev), ki ravno startujeta. Zagotovim nama logistiko (saj imata en avto spodaj) in po robo v LCja. Milan mi pomaga postaviti.

Vetra praktično nič, ko odkrevsljam naprej proti robu in speljem. Desno do Podrte v curaži in na pristanek v nekaj veleslalomskih zavojih.

Zoranova curaža

Na pristanku mi predhodnika prideta na pomoč pri pospravljanju. Eden od njiju, Tomaž Škoberne, se izkaže za bivšega alpinista moje generacije, člana  AK Akademik. In takoj začneva obujati spomine in obirati najine nekdanje soplezalce in alpinistične kolege…

Malo za mano pricuri na pristanek tudi Milan.

Milanova curaža

Naložimo se v avto novih/starih znancev in gor, saj bi Milan odletel še enkrat. Potem pa, je ideja, da greva še na Vremščico, Tomaž pa bi tudi šel z nama (kar spet reši logistiko).

Ko pridemo na parking, gre Milan na start po LCja in preveriti situacijo, Tomaž z njim, jaz pa vmes preverjam Vremščico. Najprej je bil v bazi le zgornji start, sedaj je tudi že spodnji. Sporoči pa Erzo, da gredo na Slivnico, saj je v osrednjem delu SLO šajba (in še zlasti v Cerknici – seveda to hitro preverim…) !!!

Milan se vrne z LCjem s starta, s katerega se komaj še vidi v dolino (čeprav piha lepo) in takoj sva za Slivnico, Škobernetov Tomaž pa tudi.

Čez Podkraj, Kalce in Planino v Cerknico (je s Kovka bliže kot po AC), kjer na pumpi počakava Tomaža, medtem ko se treseva, ko nad sabo opazujeva vrtenje po bazah: Erzo, Suša, Mega.

Ko se naloži Tomaž v LCja, gor na Slivnico in na start. V luftu je še Emil od prej in Martin od pravkar… Vetra vedno manj, komaj še kaj piha, pa še J rahlo z leve. Prideta še Razdrihov Sašo in Jernejčičev Urban z Unca.

Tomaž in Sašo mi pomagata postaviti, da lahko Milan čim prej odleti. In bolj ali manj scuri na pristanek, medtem ko ostali navijajo v višavah.

Milanova borba

Na startu pa malo še pihne od zadaj, pa od leve, da potem le potegnem naprej in praktično v brezveterju odkrevsljam po pobočju, da nekako speljem.

Desno pod kočo le slabo drži in pod grebenom do Cerknice, kjer v rahlih dviganjih ob pobočju najdem krasen steber do 1200, kjer naslednjih 20min vrtimo in jadramo. Erzo in Suša se zapeljeta nazaj do starta in Erzo potem po km dokler gre.

Erzov let

Komentar leta: Praznik na Slivnici. Nemalo pilotov je drlo z vseh strani kot povodenj. Mater pa jih je nagradila s polnim jerbasom, ne hrušk – termike! [17.2.2021 21:20] Aleš Pirš : Vidim 15.5 in me že stisne. Ko pogledam let sem miren. [17.2.2021 19:06] Štajer Flajer : Zihr ste letel z carovnicam 😊 [17.2.2021 20:31]

Tudi sam zapeljem še do starta in nazaj po grebenu do Cerknice in počasi na pristanek pred pumpo.

Zoranov let

Vesel kot radio.

Tu je pristala tudi večina ostalih. Primož je takole posnel današnje dogajanje

Megov let
Martinov let
Emilov let
Tomažev let

Le Sašo se je odpeljal proti sončnemu zahodu…

Razdrihov let

Danes naj bi bilo malo bolje (se pravi manj vetra) kot včeraj, ampak zjutraj vse postaje na Primorskem kažejo kar veliko vetra (Lijak sunki čez 10, Slavnik čez 13, Kovk, ki se kao zatika, 6/8 in baje cca +3). Je pa LJU sonda močno inverzna od 1300-1800 in tudi doli se obeta tako.

Erzo kmalu opravi s terenom in nas zbere ob 10.45 na Železniški, Milan, Gracar in še kdo, odstopijo. Ob uri prideva le Manca in jaz. Malo  koordiniramo logistiko, na koncu ponudim LCja, z obljubo Manci, da gremo nazaj, kot bo njej ustrezalo (Erzo pa se bo že znašel).

Od zadaj gor in na start, tako, da mi Erzo odnese robo le tistih nekaj korakov do roba, kjer pa je sunkovite in občasno kar močno. Malo modrujemo in postavljamo, medtem, ko kar nekaj padalcev odleti, pa nihče brez ponavljanja in mečkanja padal ob poskusih. Manca se odloči, da ji ne paše v takem v zrak in je sekundant večini štartajočih. Erzo edini odleti lepo od prve.

Sam sem pripravljen, ko že skoraj vsi odletijo in pride tudi Pojetov Jože. Manca in potem še Jože mi lepo pomagata pripraviti Mentorja5 po vsakem neuspelem dvigu (v glavnem mi ga odnese in pomečka na eno stran, prehiti, če pa je kolikor toliko OK, pa obsedim na tleh in se kobacam kot… počutim se res kot retardiran hendikepiran starejši občan…) in me tolažita, da je pravzaprav večina podobno startovala.

Končno n-ti poskus uspe in se odpeljem ven in v desno v guncanje. Močna in sunkovita dviganja, podobna spuščanja, pod grebenom se že boriš za preživetje (dobesedno in v prenesenem smislu), pobiranja in vrtenje v višave pa se tudi konča z nekim butanjem. Skratka, na Hublju obrnem nazaj (tudi dogovorjena 14h za pristanek se neizprosno bliža), se v podobnem jojo stilu pripeljem do Podrte, tu pa naberem precej zunaj do 1200 in se zapeljem čez Vipavo. Pa kar dobro drži, tako da se mi znese do Podnanosa. Praktično do pristanka pa je čutiti kar močan bočni J.

Zoranov let

Ko stopim na tla, že pripelje Manca LCja in mi pomaga pospraviti. Ko potem odpeljeva proti LJU, tudi Jože toplanda blizu parkinga brez pretiranega navdušenja.

Jožetov let

Komentar leta: Naj leti v takem kdor če. Greben je za roke v žep ne pa, da te premetava kot eno opico na veji!
Pa da ne bo kdo vprašal kakšen je pristanek v takem tam zadaj. Mu ne grem pravit…. [16.2.2021 14:42] Breščak Dušan : Že včeraj je guncalo da bi lahko afne guncal 🤗🪂😎 [16.2.2021 15:22]

Erzo pa »uživa« v pozne popoldanske ure.

Erzov let

Glede na rezultat se mu je najbrž zdelo super…

Danes napovedan prekrasen sončen dan z lepim JZ in asi obljubljajo rekorde na Primorskem. Sam imam terapijo sredi dneva, tako da grem predtem na sekundarno terapijo v Kižlovko.

Res je krasen sonček in ob 10h še vse zmrznjeno, ko racam na start.

Piha idealno po griču gor, Rook je danes suh (skoraj) kot poper, ko ga razgrnem. Potegnem in me takoj vzame in celo malo dvigne nad start in potem letim, letim in me drži … še celo čez dovozni kolovoz na naslednjo parcelo… in je to danes rekord starta.

Zoranov rekord starta

Naberem padalo in po LCja.

Ker imam še nekaj časa, se prestavim na novo lokacijo, v sosednjo dolino, kjer je Erzov odleteni start od lani, ki ga še nimam.

Piha Z, z desne, vendar postavim. Nekaj dvigov (še naprej sušim padalo 🙂 ) in pri enem uspešnem dvigu poskušam odleteti, pa samo skakljam po pobočju dol, saj me Z zanaša preveč v levo. Na koncu prekinem in obesim padalo še na šavje in ko ga rešim, samo še odhitim na terapijo…