Danes čudovito vreme, napovedan pa čisti S visoko gori in nižje kar neki. Prvi pokliče Delux, ki predlaga Lijak, žal zame prezgodaj.
Manca ob 13h, Mega tudi lahko (si že zelo želi raztegniti Mantrico). Boris sporoči, da so na Kovku, da je JZ in da je idealno. Tako je jasno, da gremo tja tudi mi trije.
Dobimo se na Logatcu, z Manco se zbaševa k Megu in gasa na Kovk. Žal moramo avto zapustiti na ledeni cesti malo nad križiščem, saj naprej ne gre z avtom, ampak samo na noge.
Ko prisopihamo na rahlo poprhan start (na severni strani je snega in ledu bistveno več), piha rahlo gor – idealno. Na poti na start nas je vračajoči Jošt opozoril, da že udarja čez SZ in naj pazimo. Z Megom hitro postaviva in ker Mega razgrinja novo padalo, sem hitrejši, tako da potegnem prvi in odletim.
Prvih nekaj metrov me rahlo dvigne, potem pa potonem z -2. Poskušam se preriniti do Podrte gore, pa mi gre samo dol, tako da se predam in odcurim na pristanek.
Zoranov let
Skupaj z mano pristanejo še Dragan in Luka Slak, malo kaseneje pa pride mimo še Boris, ki sicer ni uspel pririniti do Anje – vendar po večurnem letenju in še z novim startom v žepu.
Borisov prvi
- Borisov drugi in novnov
Vsi so navdušeni nad čudovitim letenjem do Lijaka in nazaj in proti Nanosu in kaj vem, kje vse so še bili… Mega je startal malo za mano (v vedno močnejše vetru s strani) in tudi ni nabral niti enega metra in je pristal malo za menoj (je pa preizkusil padalo in je očitno zadovoljen z njim 🙂 ). Manca se odloči, da ne bo startala in gre peš nazaj do avta… No ja, sem pa v soboto lepo letel… Še na kavico k Anji, potem pa gasa domov…