Komentar leta: TRETJI DAN: Danes se je obrnil veter v SV, kar domačinov in ostalih ne zanima, zdi se, da bo res bolj slabo, vsaj veter je švoh, ko se prvič in sploh začnejo v daljavi delat prve baze.

In spet sreča v nesreči: grem prvi, na pol poti na 330m (poden 100) na gor se strga roza varnostna vrvica (Fridau, ne rabiš razumet, vi tega nimate), ki naj bi se strgala pri preveč sunkih (?). Prav tedaj se začenjajo delat baze prav blizu piste. Jako se potrudim in se poberem iz 225m. Prav kmalu na 2000 pomočim prvo avstralsko bazo. Vsi me sprašujejo kako kaj Triton 2. Danes me je sprašil kot M4 nikoli (ali pa sem že pozabil). In razgledi… (glej slike).

Včasih pa se prav zgubim v ravnini, ko ne vem več dobro s katere strani sem priletel in kam letim, saj ni oslonilne točke oziroma piha premalo, da bi te kar nosilo. In najlepše je ko ga 18:28 s 500 dvignem na 2000 za finalni dolet, ko pristajam 19:23, 50 minut pred sončnim zatonom.

Res se mi zdi fino, da lahko takorekoč z iste piste letiš v tri različne smeri! Pome pridejo 21:40, že v mraku, da moramo potem prespati v Bendigu, ker je še predaleč do doma, Barb, voznica pa nas ne pusti za volan, saj vozijo po napačni strani ceste.

Ko pa pred tem sedim v temi na cesti in čakam moj prevoz in tole pesnim, ugotavljam v preobilici časa, da v tej državi Viktorii kengerujev ni na spregled (se pa zjutraj ob 7h na poti domov na high way posede cela jata rdeče-belih papagajev (gala) in se umaknejo v zrak poslednji moment)!