Kar je danes še vedno SV in bodo povsod nevihte, obvelja včerajšnji predlog za Prekmurje – na vitlo. Me pobere Manca v LJU (Manca, Erzo, Mega in jaz) in gasa. Nekje sta še Gorazd in Ščuka s svojim avtom. Erzo nam da nekaj osnovnih navodil, kako se starta na vitlo. Malo se lovimo na koncu, da najdemo štart, kjer se že pripravljajo prvi za vleko (Jošt Napret,…). Ščuka in Gorazd prideta tik za nami.

Še enkrat nam razložijo postopke starta, vleke in odklopa in potem se pripravimo. Prvi odvlečeni že scurijo in spet postavljajo. Potem pa naši. Midva z Manco še malo opazujeva. Erzu in Megu uspe edinima pobrati, vsi ostali bolj ali manj hitro scurijo in se bolj ali manj učinkovito vrivajo za naslednjo vleko.

Ko se pripraviva tudi midva z Manco, se naenkrat pojavi vrstni red po seznamu, ki ga na osnovi prijav (?) vodi lokalna administratorka. Ko sem že ves pripravljen na start na polju (od vročine ob čakanju v popolni bojni opremi me skoraj kap…), se vrine še enkrat Ščuka, ki ga potegnejo še enkrat, da ekspresno scuri še enkrat. Tam z desne bi tudi Gorazd še enkrat…

Ob komandah operaterja potegnem lepo naprej in sem v momentu v zraku in potem me vlečejo do končne višine in počakam, da popusti max.vleka in se odklopim in zapeljem… in mi tudi enkrat ne piskne, ampak samo v širokem loku scurim nazaj. Na sredo polja, tako da kar nekaj pešačim do starta.

 

Najprej imam še misel o drugem cugu, pa se vreme že tako poslabša in vse zapre, da v pišu vetra samo še pospravimo. Manca se je na koncu odločila za ne, saj po takem čakanju (in vrivanju drugih in seznamu, ki naju je postavil na konec) pri končni situaciji vremena ni več videla razloga za start…

Ščuka in Gorazd domov, midva pa v bližnjo gostilno, dokler se ne javi Erzo ali Mega. Mega se javi po postaji iz okolice Ptuja, češ da že curi. Greva v tisto smer (cca uro vožnje stran), Seveda še ni scuril in še leti. Vmes imava orkansko nevihto (tudi ščepec toče), ki naju zasleduje vse dokler ne pobereva mega pri Lovrencu na Dravskem polju.

Od Erza ne duha ne sluha. Po Megovih predvidevanjih je že na Gorenjskem… Odpeljemo se na naslednjo kavo (in nesojeni radler 🙂 ) v Slov.Bistrico. Vmes se končno javi Erzo, ki je pristal blizu Varaždina.

Obrnemo se nazaj in še enkrat do Ptuja in do Zavrča pri meji (Borl), kjer nam ga preda Marko Mihin.