Med prvimi pospravi Erzo, ki si kmalu zagotovi prevoz na start za drugo rundo. Ostali čakamo brez prevelikega interesa. Z Igorjem malo gruntava, ali bi šli na Dobrovlje, ko pa pride Saša z avtom, se odločimo za edino logično rešitev glede na preostali čas: še enkrat gor. Suša in Tom gresta gor peš za kondicijo.

Ko prihajamo na start jih nekaj lepo vrti kar višje nad startom, pa tudi zadaj za hribom… Trenutno sva z Igorjem edina padalca in hitro pripraviva. Saša naju pofotka

in že sva v luftu.

Najprej malo vrtiva pred startom in prideva nekaj nad start, potem Igor odvije na levo za rob do razvalin in tam dobi dviganje. Hitro sem za njim in ujamem lepše dviganje bolj ob hribu in kmalu sem nad vrhom (razglednim stolpom) na 1000. Igor nikakor ne more pobrati nad 900.

Medtem, ko vrtim v neki 0 in ga čakam, od nekod prileti nekdo z BGD Tala in imava bližnje srečanje, saj odvije iz smeri vame šele, ko mu na ves glas zavpijem in tudi sam odvijem stran !!! Igor ne more pobrati više, jaz pa po tem incidentu tudi precej zgubim. Kmalu ponovno najdem in naberem do svoje današnje najvišje višine na 1100. Razmišljam, da bi se kar sam odpeljal v smeri Slivniškega jezera (saj je dovolj pristankov v tisto smer), pa se le odločim, da čakam Igorja, ki tudi spet nekaj pobere. Vmes  pride še Tom za drugo rundo in vrti pod nama. Spet zgubiva in še malo ponavljava vaje, dokler se Igor počasi ne odpelje na pristanek.

Sam odpeljem za Tomom na desno čez pristanek, tu pošteno zgubim in se zapeljem v velikem loku nazaj in pristanem.

Tom pa pobere in se odpelje čez start in pride celo čez Slivniško jezero.

Erzo je pristal JZ od starta kakšnih 16 km daleč v smeri Lisce.

Mega pa je odletel daleč, daleč – pri Radečah čez Savo in do Gabrovke.