Ker danes popoldne ni planirano moje letenje, je treba iti čim bolj zgodaj. Zjutraj je sicer vse temno in megleno, ampak mene kar matra tisti Kamniški vrh, ki smo ga omenjali včeraj (hike&fly).
Prijavi se Manca, ki bi kar ves dan. Pripravljen sem spremeniti cilj, če sem do 16h nazaj v Lju. Pokličem Erza, katerega cilj pa je danes leteeeeenje in ne dol metanje (“to lahko kadarkoli…” – no me prav zanima, kdaj bo). Navija za Buzet, kar pa mi ne sede, ker bom itak popoldne v tisti smeri. Torej se danes naše poti ločijo. Manca se preveže na Erza, jaz pa gasa iz Lju ob 10.30 proti Kamniku in do parkinga pri šodrokopu nad naseljem Slevo. Od Kamnika naprej je vse mokro in sluzasto in vse zaprto in črno okoli vrhov (ravnokar je močno deževalo).
Ko si ob 11.30 naložim lahko opremo, zasopiham najprej po moji standardni poti na Kamniški vrh (kolovoz desno, do vikendov, po J slemenu do zgornjega križpotja). Pri zgornjem križpotju pod vrhom zavijem levo po poti, ki preči celo južno pobočje do sedla med obema vrhovoma. Še malo naprej po travcah in po 1.20 uri sem na Planjavi, levem vrhu Kamniškega vrha. Vetra nič, oziroma rahlo piha od zadaj (od dežja hladni zrak se s hribov zliva dol ? ). Postavim Nuptseja in se pripravim in čakam, da bi kaj pihnilo gor. Do Kamnika se je spucalo in je mestoma celo sonček, tako, da upam da bo tudi kaj naredil.
In ko res rahlo zapiha gor, potegnem (naprej seveda 🙂 ) in odlaufam dol in sem že v luftu. Ne piskne niti malo, gre samo dol -1,4 in hitrost 42 km/h. Usmerim se direkt proti Godiču in gledam, kako hitro zgubljam višino. Vendar se mi zdi, da bom lahko prišel čez Stranje, tako da odmislim pristanek v Bistričici. Če pa ne bo zneslo na standardni pristanek pri Godiču, pa že vidim nekaj lepih travnikov. Čeprav sem vedno nižje, pa je hitrost kar konstantna in kmalu sem nad Godičem. Trakec na drogu kaže da piha močan S (?!), ki ga prej, ko sem se peljal z avtom gor, ni bilo. Z lepo višino zaokrožim nad travnikom in pristanem.
Zoranov let
Ko začnem pospravljati, pripelje traktor, ki hoče točno tam obračati pokošeno. “Pomaga” mi prestaviti padalo, kar ima za posledico, da naslednjih 20 min. rešujem zafeclane vrvice :-(.
Ko pospravim, hitro na cesto, vendar ne dobim štopa vsaj 15 min, ko že skoraj prepešačim Godič. Končno se me usmili nek čuden tip, ki me najprej odpelje v Stranje, potem pa se v pogovoru le omehča in me zategne do križišča za Slevo. Ful sem zadovoljen. Po dolgem času spet hike&fly na konkreten hrib :-). Pa še novnov !
