Dan je še mlad in Erzo že kaže novnovnov start v smeri Vrha nad Šembijami (777 m). Malo krožimo med hišami in kar hitro vdenemo cesto v pravi smeri, ki se spremeni v kolovoz in na koncu v travnate kolesnice proti vrhu Vrhu. Ko rata malo čudo, se spokamo iz avta na oglede. Erzo tava naokoli s tablico in preverja, če so zemljevidi v redu narisani. Veter je še malo močan (vendar prava smer), zato smo še malo turističnoinformativno razpoloženi. Z Vrha vidimo primerne travnike na sosednjem JZ pobočju (Bezgovica 738m). Zapeljemo se v tisto smer po travah, pa hitro odnehamo in se peš odpravimo na travnike, od koder ni še nihče odletel, odkar stoji mati Zemlja.

Travnik je sicer zelo položen (kot pri Stični), vendar so drevesa na koncu bolj krmežljava in redka. Še kratek sprehod do strmega, skalnatega Brkinskega roba (potrjeno na 10.000ki), da najdemo primerne pristanke. Nekaj najdemo in nazaj na travnik-start. Mega se odloči, da mu ni treba (pristanki se mu zdijo premalo verodostojni). Z Erzom začneva postavljati, ko steče (!) še Boris po padalo (prej namreč ni bi povsem prepričan).

Erzo kar na dolgo zalaufa po travniku in se le malo nad drevesi odpelje ven. Lepo ga drži in pride vse do vasice Podstenje, kar se nam je zdelo praktično nemogoče. Zalaufam še jaz (kamero seveda pozabim vključiti), pa me malo dvigne, pa še pobrcam, pa še… in me noče dovolj dvigniti, tako da moram prav v slalom med nizkimi drevesi, ki se mi motajo med nogami. Še ovinek okoli smreke in končno sem čez rob na odprtem. Spomnim se na kamero. Letim čez globoko grapo Podstenjška in se počasi približujem cerkvici Podstenja. Erzo mi že svetuje, naj odvijem dol na travnik v Mereče, pa se mi zdi, da bom imel dovolj višine, da se privlečem do Podstenja. Res jo imam in pristanek na travničku desno od vasi, za razliko od Erza, ki je pristal za njo.

Zoranov let

Še Boris odleti. Lepo se ga vidi, ko je čez rob (baje je bil tudi on zelo nizek nad drevesi), vendar kmalu zavije proti Merečam, ker ima odprt rukzak.

Borisove fotke: /olc/index.php/forum/gallery/800519

Ko pospravljam, pride še domačin na mopedu, da malo pomodruje (spomni se nekoga, ki je lani pristal tu blizu – kdo drug kot Erzo) in že sta Špela in Mega z avtom pri naju z Erzom. Še naokoli pa Borisa in diretisima do Avio puba na pice in zaključno druženje.

Novnovnov=prvenstveni start (če smo čisto pošteni, je samo za Erza, midva z Borisom imava prvo in drugo ponovitev -v alpinistični klasifikaciji se sicer prvenstvo priznava navezi-ekipi, ki je prva splezala smer, samo mi nismo bili prvezani na iste štrike, ampak vsak na svoje… 🙂  ).

Erzovo videnje BEZGOVICA:

Ko osvojimo .777 Vrh še piha (preveč), nakar je le treba do štarta (ogledanega lani iz zraka in sicer), saj gre sonce dol. Piha 4m/s in grem prvi čez drevje kar nizko, čeprav me v položnem pašniku dvigne prej, kot Zorana in Borisa, ki za mano še bolj hodita in slalomirata po/med grmovju/drevjem.