Ko pride Erzo v dolino in pospraviva robo, vidiva, da je Jože pravkar deloval na najinem prvotno ogledovanem (res lepem) griču pri Hrušici.

Torej morava tudi midva takoj tja.

Sedaj parkirava bolj pod gričem in gor (vsaj Erzo takoj). Ko se še sam odpravim gor, pripelje mimo Jože, ki gre po svojo robo na pristanek. Malo kasneje se mi pri plezanju čez pastirja štrikci zataknejo med vzmeti pastirja in jih nikakor ne morem rešiti.

V tem trenutku se Erzo že zapelje čez mojo glavo.

Ker je Jože blizu, mi na prošnjo pride na pomoč in skupaj zadevo rešiva. On naprej na projekte, jaz pa na vrh.

Piha lepo (dosti manj kot prej), je pa še vedno z leve, tako da postavim poševno na pobočje, ki je idealen gladek (od ovc poraziran) travnik. Hrbtno ga lepo dvignem, stabiliziram in me vzame.

Pristanem zraven Erza.

Čeprav je sonce v zahajanju, pa sva si enotna, da greva še na mojo bližnjo lokacijo, ki sem si že dvakrat neuspešno ogledoval.

Ko se peljeva po glavni cesti proti Podgradu, Jože polni naslednjo belo piko.

Midva z glavne ceste pred Podgradom dol in okoli griča od zadaj na pašnik in gor na rob z LCjem. Pašnik je na vrhu pretacan kot lunina površina, je pa blato posušeno (kot tudi ves drek), ko se z robo spotikava čez.

Ko se pobočje malo spusti, je tam neka borna trava in takoj postaviva (piha vsaj poševno prav).

Dvignem prvi hrbtno in speljem in se zapeljem v dolinico dokler gre.

Erzo pa takoj za menoj in celo malo čez dolinico na nasprotno pobočje.

Erzo se odpravi nazaj gor po LCja, medtem, ko jaz pospravljam.

Jože pa polni naslednjo belo piko na najini prvi današnji lokaciji.

In ko se peljeva proti Kozini, še eno najino izpred mnogih let…

Danes se še bolj individualiziramo (v skladu z odredbo). Mene mika na projekte in Erzo takoj da idejo za Gorenjsko.

Vsak s svojim avtom se dobiva v Kokri in na ogled njegovih bližnjih lokacij.

Za prvo potešitev greva na tale griček pod Domom starejših Preddvor.

Potem Erzo načrtuje vsaj ogled Pojetove Slaparjeve gore-Zajca.

Nobenemu od naju start ni preveč všeč, ampak Erzu da krila misel »danes je ta dan…« in odnese robo na start poln šavja in suhih vejic, da o drevesih spodaj nad cesto ne govorim.

Mene mine, sploh ko Erzo, po nekaj poskusih v spreminjajočem vetru (po smeri in moči…), le uspešno spelje po zelo atraktivnem začetku.

Sam se samo še zapeljem v dolino.

Potem se Erzo odloči, da mu je projetov za danes dovolj in bo šel zaresno letet na Gozd. Tudi sam nimam več kakšne posebne želje po nadaljevanju in se prav tako zapeljem z LCjem za njim pod Gozd.

Na startu se nas potem nekaj sonči (na primerni distanci) kar nekaj časa, dokler Erzo le ne more več zdržati in odleti.

Jaz pa brez vsake motivacije v dolino in domov.

Nadaljujeva proti Gorenji vasi, pa se ne moreva upreti travnatim pobočjem nad Brebovnico.

Najprej do kmeta Tončka, kjer pustiva LCja in po dolgem pobočju

na vrh travnikov, kjer postaviva v rahlem hrbtnem vetru.

Erzo zalaufa prvi in se odpelje na dno travnikov levo od kmetije.

Malo za njim sem v luftu tudi jaz.

Še okoli vogala se proti Z zapeljeva na naslednje obsežne travnike in mimo prvih kmetij do znamenja/kapelice, kjer se odpre padajoče pobočje še bolj proti Z.

Erzo kar odlaufa in postavi nad cesto. Piha kar nekoliko z leve, vendar potegne, lepo spelje in se zapelje proti dni travnikov pod kmetijo Gropeš.

Sedaj pa piha tudi že od zadaj (nek V), tako da moj prvi start ni v redu, saj gre padalo sicer gor, pa sploh ne zagrabi, tako da prbijem na rob ceste pod travnato škarpo in se zavalim še malo naprej dol po travniku.

Naberem in še enkrat gor. Medtem Erzo (ki me je že odpisal…) pride do mene. V drugem potegu le stabiliziram Rooka, tako da speljem, pa v zraku ugotovim, da imam zadnjo linijo pretaknjeno in ovito s komando (kar je gotovo botrovalo tudi prvemu neuspešnemu startu). Previdno uporabljam levo komando, da speljem do pristanka na dnu travnikov.

Najprej razvozlam godljo, potem pa gor do ceste, kamor pripelje Erzo LCja. Sedaj pa končno naprej do Gorenje vasi.