Ko pride Erzo v dolino in pospraviva robo, vidiva, da je Jože pravkar deloval na najinem prvotno ogledovanem (res lepem) griču pri Hrušici.

Torej morava tudi midva takoj tja.

Sedaj parkirava bolj pod gričem in gor (vsaj Erzo takoj). Ko se še sam odpravim gor, pripelje mimo Jože, ki gre po svojo robo na pristanek. Malo kasneje se mi pri plezanju čez pastirja štrikci zataknejo med vzmeti pastirja in jih nikakor ne morem rešiti.

V tem trenutku se Erzo že zapelje čez mojo glavo.

Ker je Jože blizu, mi na prošnjo pride na pomoč in skupaj zadevo rešiva. On naprej na projekte, jaz pa na vrh.

Piha lepo (dosti manj kot prej), je pa še vedno z leve, tako da postavim poševno na pobočje, ki je idealen gladek (od ovc poraziran) travnik. Hrbtno ga lepo dvignem, stabiliziram in me vzame.

Pristanem zraven Erza.