120217 Vremščica P666 14:33:54

Ker verjetno čez vikend ne bom letel, bi rad vsaj danes nekaj naredil. Glede na napoved me mika Strmca, Boris pa navija za Sv.Ano, ki nam ni dala predvčerajšnjim. Navijam za odhod čim prej in Boris in Mega sta za.  Mega gre celo na predčasen ogled Strmce in javi, da je Z premočan. Erzo, ki je za kasnejši odhod druge grupe, predlaga Vremščico in vsi smo za to varianto.

Poberem Borisa pri Logatcu, pa Mega na Uncu in na Vremščico. Okoli 13h smo na hribu. Na spodnjem startu piha kar močno in gremo še na zgornjega. Ker je premočno, najprej malo modrujemo in čakamo. Vmes celo razmišljamo, da bi šli na Osp, ki je nižji, vendar ostanemo.

Ker me že baše čas (ob 16h sem nameraval biti nazaj v LJ), začnem postavljati padalo na travniku malo pod vrhom takoj, ko se veter vsaj malo umiri. Obdobja umiritve so sicer vsake toliko časa, ampak potem veter spet prbije in Borisu in Megu se zdi takrat premočno, vse skupaj pa je nekje na meji. Jaz ob Borisovih nasvetih vadim hrbtno postavljanje padala in poravnavanje in imam postavljen čudovit zidek gotovo več kot pol ure (Mega in Boris stojita za njim, ker jima tam bistveno manj piha – pa še pazita, da me ne odnese po pobočju navzgor…). Oba sta sicer precej skeptična glede letenja, ampak ko se veter ponovno malo umiri, lepo dvignem hrbtno in odletim. Takoj me dvigne v zrak in z 2,5 naberem kakšnih 130m. Vidim, da začne postavljati tudi Mega, potem pa spet prbije veter in naprej se pomikam samo še  s 5 km/h. Mega me opozori, naj vztrajam naprej, da me ne bo odplaknilo čez hrib. Držim se nasveta, vendar začnem takoj izgubljati višino. Veter je res močan, je pa laminaren. Čeprav sprva mislim, da bom brez problema prišel do letališča, izgubljam višino vedno hitreje in ko pridem čez progo, mi je jasno, da nimam šans in odvijem na travnik na desni, kjer pa pristanem v kar živahnem.

Sličica

Zoranov filmček

Zoranov let

Ko pospravim, je Boris že pri meni in skupaj greva do mojega avta na cesti, kjer čaka še Mega. Počakamo še Ščuko, ki ravno prihaja in pusti avto spodaj, midva z Megom pa potegneva Borisa in Petra na vrh. Še predno prideva na avtocesto, pripeljeta mimo še Erzo in Manca, za drugo serijo, (ki se je potem pokazala za zelo uspešno, saj se je veter umiril in so vsi dobro odleteli).

http://xcglobe.com/olc/index.php/forum/gallery/794514

Odložim Mega na Uncu, da gre še enkrat pogledat na Strmico, kamor bo mogoče prišla tudi Mateja (je bilo premočno in Mateja ni prišla.

9 komentarjev

  1. ta dan sem izredno užival v peglanju Vremščice, in Megatu je lahko žal, da ni ostal tam.Erzo se pa lahko tolaži samo s tem, da je pristal kasneje kot jaz, pa da je “2x” letel.

  2. Zoran, popravi vpis na datum letenja (17.2.), ne pa na datum vpisa o letenju (19.2.2012)… deluje malo zavajujoče.

    In še to… kdo bo zapisoval zgodbice jate za tiste lete, ko tebe ni zraven? Lahko bi navzkrižno pridobil informacije in naredil zapis po pripovedi, kaj praviš? Da ne gredo vsi tisti klici “po” v nič :)! To je še vedno bolje, kot če leti sploh niso opisani :)!

  3. ob 11h pri tarasu-vrhnika, vprašanje je kdo bo pelu?, trije avti ali dva? pol se končno odpeljemo-uki in Mirko vozta. 1.ekipa: uki , klovsička, Miloš Raspet, jaz+druga: Mirko, Radko, erzo, mega se jim pridruži v Uncu. Dobimo se na Zavoju, kjer malo modrujemo. Jaz bi rad mel nov štart v evidenci olc-ja, zato si želim na Raspadalico, čeprav sem tam že štartal-cca 13 let nazaj. Namera, da nekateri od nas grejo tja nekako prileti tudi Rabiču na ušesa (kegel št.2), ki mi začne nekaj moralizirati, pa da moramo poklicat Neviota, pa da je to tko kokr, da če bi kr en pršu k men domov pa si speku jajca v moji kuhni. Itak gremo tja-ga ne pokličemo. Del poti opravimo z avtom, del pa peš, potem, ko se uki odloči, da je preslaba cesta. Lahko bi šli tud po asfaltu, pa tega nismo vedeli. Pridemo tja, poiščemo lastnika, ga vprašamo, če lahko, pa on da ja, pa da naj drugič pokličemo…vprašam ga če je treba plačat uporabo štarta, takoj odgovori da 3e po osebi. Seveda plačamo-1. ekipa+Radko-15e. S tem pridobimo popolno naklonjenost lastnika ki je tudi letalec in nam pove tudi za dežurni steber, ki ga jaz in uki takoj najdeva in dvignem se na 1350m. Ostali trije še čakajo na štartu, saj tam kr piha, pa si ne upajo štartat. Po 1h uki pristane tam in jih spodbudi da štartajo in odletijo. Erzo neki govori v postajo da ma dost tega vetra in da gre proti Sloveniji. Jaz se mu pridružim. Oba odletiva do Črnokalskega viadukta-vzhodno, on bliže kot jaz. Za nama prileti še mega. Logistično pride do manjšega nesporazuma, ki se reši z nekaj sreče-mega dobi štop in se požrtvovalno odpelje proti Kozini. Kmalu za tem že prideta Mirko in Radko in naju z erzotom pobereta. Odpeljemo se proti Vrhniki-malo okrog, saj mora erzo Mirkotu in Radkotu pokazati še štart na Gabru. Men se ne da gor, pa še žejen sem, zato se nejevoljno žrtvujem za šoferja. Oni odletijo in jaz se odpeljem dol. Končno se zbašemo v avto in odpeljemo v Avio pub na pive in pici. Tam se dobimo z ostalimi, neki provociramo kelnerco, pojemo , plačamo in gremo hitro na Vrhniko, ker se erzotu mudi, jaz ostanem še žejen. Že ko smo se pelal tja, sm jaz govoril da bo Kovk ful dobr. Zato se zadovoljstvo, ko pogledam doma na olc-ju, nekako zmanjša. Upam, da je opis dneva zadovoljiv … bom še kdaj kej napisal, če dobim kšnega všečkota .

Leave a Reply