Je Jean za danes razmišljal o Sorici in me že včeraj dražil, pa sva si potem zjutraj premislila (sploh ko je bila povsod koprena in visoka oblačnost…). Pihal je pa že zgodaj J na Slivnici in seveda gremo tja.

11.15 Železniška. Na Vrhniko pride še Planinšek, ki nas odpelje s postankom na Uncu (kombinacija z Jeanom in spustom avta , ki se izjalovi…) do Cerknice. Tu se naloži še Jean in gor.

Na startu skoraj nič vetra (čeprav že J,JZ, na trenutke še V in Z). Počasi postavimo in ko le malo več pihne gor, v luft: jaz, pa Jean, Erzo in Planinšek.

Ozki in močni stebri, sploh, dokler ne pridem nad vrh. Pobiram do 1600 in padam ven in ponovi vajo…

Erzo kmalu pobere čez 2000 in se odpelje na Bloke (kasneje ga vidim že skoraj na tleh, pa se reši…). Tudi Jean je kmalu čez 2000 in poskuša sem in tja, brez pravega cilja (pove kasneje). Navijam tudi skupaj z Janezom, ki je začel bolj zunaj nad Cerkniškim poljem. Ko nabere čez 2100, se odpelje proti Rakitni. Potem z Jeanom navijem do ene od (redkih) baz na 2000, pa je tudi tik pod bazo vse razgonjeno. Jean se odpelje proti Ložu (Križna gora), pa pride ves nizek nazaj.

Jaz pa medtem še kar iščem višino, da bi se zapeljal nazaj proti Borovnici. Planinšek javlja, da je pristal v Borovnici pri Zabočevem.

z nekaj slikcami tukaj

Sam pa sem s pridobljenimi in izgubljenimi višinami vedno nižji in ko imam po 1 ½ ure vsega dovolj, se zapeljem s 1600 nazaj, kao proti Borovnici) – v resnici pa v poden pri Bezuljaku, saj ves čas tudi piskne nič…

Jean toplanda ravno ko pride Emil, ki pa zdrži v zraku okoli Slivnice le pol ure.

Erzo pa se je v višavah peljal do Primoža in nazaj na Slivnico in zaključil v drugo nekje pri Igu.

Jean pripelje dol Janezov avto in me pobere in jaz mu ga potem dostavim na Vrhniko.

Še vizualizacija

Po nepotrebnem nezadovoljen z letenjem, saj sem bil debelo uro in pol v luftu, jadral, bil na 2000…

Uki že navsezgodaj navija – za Čaven. Še dopust si je zrihtal in potem priganja (ali pa je mogoče Erzo zadaj??). Baje pa je idejni pobudnik za Čaven Mega…  Štus se je prijavil že včeraj, pa mu je 10h prezgodaj, pa še močna burja ga odvrača (navija za Smuk ?). Jeanu se kar ne da (bo šel kasneje na Grmado)…

Ob 10h na Železniški že čaka Uki. Še Erzo pride in z LCjem do Logatca, kjer se preložimo k Megu in gasa od zadaj (gužva na AC). Danes se bo letelo v Julijce…

Erzo ugotovi, da je pozabil instrumente in začne peti žalostinke. Najprej mu s težkim srcem ponudi vario Mega (ima dva). Potem Erzo naskoči po telefonu Sama, ki že kurbla kombi za našo furo (Erzo ni povsem zadovoljen z njegovimi odgovori). Potem se spomnimo na Valiča in Erzo naskoči (tel.) še njega – in dobi potrditev za audija. In smo že v Ajdovščini na 777, kjer Erzo izpuli inštrument in kokpit (in še skoraj rezervno padalo) Banotu, ko se dotični prepozno zave, da bo Erzo z instrumentom nekam odletel in je vprašanje, kdaj ga bo spet videl…

Samo pri Anji naloži še Kraševce (Rajka in Primoža Sila, pa Bojana), nas v Ajdovščini in Vidmarja s klientom v Lokavcu. Na startu čudoviti razgledi, le burjica piha preveč  (? Kovk le 5/9 SV), tako, da začnemo posedati.

Čez kakšno uro za momente usahne in celo termika dahne od J, ampak mi še čakamo, da pride Štus z zapaljenim Jeanom (teoretično Grmada ni več v igri) in Alešem (Rozmanom).

Ko malo prej pripelje padalec zelo visoko z Lijaka, kar rine v burjo na Kovku. Ko ga splakne z grebena v hoste nad Ajdovščino izgine v neki jasici in seveda obvestimo 113, ki gredo v akcijo…

Počasi se le začnemo basati po startu sem in tja med V in J. Mega se po dveh poskusih na V (ko ga zvrtinčeno padalo skoraj potegne čez rob) prestavi na J: odleti Uki, Erzo, pa Jean, pa Mega, pa po drugem poskusu iz sedečega položaja še jaz, pa …

Prvi štirje so nabrali kar pred startom do 2000 in čez (Uki je šel še malo naprej pred plato), jaz poskušam levo od starta, pa je nekaj gor, nekaj dol. Primož se zapelje ven pred pomol in se od tam katapultira v višave in čez dolino proti Krasu. Jaz za njim pred pomol, kamor mi je pokazal in že zacurim, ko le zataknem žilo in se odpeljem na 2100. Ravno toliko sem se zamudil, da ne vidim več nobenega od naših (Razen Erza, ki se še višji pelje kar nazaj proti Golakom. V tiste gmajne si seveda ne upam (kljub 2100) in se zapeljem standardno proti Z nad grebenom. Visoko, kot še nikoli, gre dole gore (občasna močna dviganja). Še nad Kasarno naberem do 2000 in se mi zdi, da vidim proti Čepovanskemu robu eno padalo zelenkaste barve (Jean?), ampak tja si sam za prvič pač ne upam. Namen imam počakati Štusa (še zadnji od naših s ciljem proti Tolminu). Pa ga ne dočakam (in tudi sploh ne vidim – kar ni nič posebnega), saj je tudi kar počez zapeljal proti Čepovanu…

Tako samevam za Lijakom, grem še malo proti startu in potem nazaj na Čaven. Čeprav sem visok, je na momente tu gori čisto pomladansko. Razočaran, ker se nisem ojunačil za nazaj, se najprej namenim le v Ajdovščino (do avta), na Modrasovcu pa spet lepo (močno in razrukano) dela, da se kar odpeljem čez dolino. Sploh se preveč ne trudim, le ob grebenu se bom malo zapeljal in potem dol.

Pa me kar drži in dvigne in sem spet bogato nad grebenom. S 1200 se odpeljem s Kovka v Vipavo (da bo vsaj nekaj km več), pa za Plazom kar drži (že konkreten Z od Gorice sem) in sem spet na 1500 in se samo peljem naprej. Je pa vedno bolj rodeo, čeprav sem bogato nad grebenom. Narobe ocenim, da velika vetrnica kaže Z (v smeri Nanosa se mi vrti v levo – to v resnici pomeni, da piha V, saj veter vedno vrti lopatice te vetrnice iz smeri iz katere piha – v DESNO). Pa me z lepih 1500 pred Hieronimom spravi čelni V veter (z 10km  naprej) skoraj pod greben in ni šans, da pridem okoli Antene na Postojnsko.

Zato obrnem in nazaj (spet veliko gore dole). Pri Tabli še zadnjič naberem do 1500 in se čez Vrhpolje odpeljem na pobočje Kovka (prenizek, da bi priklopil) in na gričkih pred Ajdovščino obrnem in se zapeljem nazaj k Anji.

Ves čas sem poslušal Rajka, kako je letel po Krasu sem in tja in sploh ni hotel na tla, ko sta se Bojan in Primož že zdavnaj prizemljila…

Še Rajkov filmček dogajanja

Med pospravljanjem javi Mega, da je pristal v Tolminu in že štopa za Gorico.

Uki nekaj prej pri Mostu na Soči.

Jean in Štus sta se nekaj nazaj dogovarjala kam naj se v Tolminu obrneta in Štus se je odločil za J Bohinjce (in ga med pospravljanjem lepo vidim na LiveTrackingu). Aleš je drajsal Čaven do Lijaka in nazaj in me po koordinaciji pride iskati na pristanek. Greva še na Čaven po Štusov avto, medtem ko Mega s štopom in Uki z avtobusom prihajata v NG. Aleš gre domov, jaz pa po Ukija in Mega.

Medtem se v (brez)skrbi za svoj avto javi Štus iz Bohinjske Bistrice, kjer je pristal.

Mirno se lahko usmeri v štop proti LJU, saj mu bomo dostavili avto na Vrhniko. Tudi Erzo pristane v Bohinju.

Ko se že peljem iz Logatca proti LJU, se oglasi še Jean, ki je potegnil mimo Krna do Krasjega vrha in nazaj do Čepovanske doline…

 

 

Pa še vizualizacija

Burja na Primorskem… In zjutraj še kar močna. Ko se prvič slišiva z Jeanom, predlaga Dane (ali Primoža). Ko se usklajujeva z drugimi in zbirava info od znalcev, veter že precej upade. Tako spet obvelja klasika za take razmere: Grmada ali Zavrh. In ker je proti Uncu vedno večja gužva na AC, obvelja Zavrh.

Na šodru me pričaka malo po 14h Jean, midva pa Erza, Mega zamuja na veliko. In gremo kar sami gor.

Na startu najprej šibko, med takojšnjim postavljanjem pa pojača na idealno. Mega skensla udeležbo, mi pa v luft: Jean, Erzo in jaz.

Jean začne hitro vrteti v višave, Erzo najprej malo grebensko proti Anteni.

Sam pa tudi najdem lepo dviganje čez 1500. Jean je vsaj 200m vetrov višji in že poskuša nazaj, pa se vrne. To me ustavi, da ne zarinem nazaj. On pa sedaj spet lepo navija in se počasi oddaljuje nazaj, medtem ko jaz čez 1550 ne pridem in kar jadram nad startom sem in tja in iščem… in začnem zgubljati.

Medtem pobere tudi Erzo blizu mene (bolj zadaj) sam pa bolj spredaj spet najdem lepo dviganje do 1600. Erzo celo malo nižji kar vrti nazaj, jaz si nazaj ne upam in hočem nabrati še več. Toliko časa iščem in ne najdem nič višjega, da vso lepo višino postopoma izgubim… In potem je bolj ali manj klasika do Vrhnike, čez Hribi v Podlipsko (no, vsaj malo dlje kot običajno…).

Erzo se kmalu pojavi na OLC – pride do Hruševja.

O Jeanu pa ne duha ne sluha, dokler OLC ne pove, da je pristal v Lipici !!

Pa še vizualizacija

 

Kljub svojemu lepemu enournemu letu nezadovoljen saj,  kdaj si bom pa upal nazaj, če si danes nisem upal ?!

Ko si začnem ogledovati kam danes (še vedno V, JV), me pokliče Uki, da je že vse zmenjeno: Smuk, 10.40 Rutar.

Zberemo se Erzo z Megom, Uki, Tomaž (Toplak) in jaz. Po rahli koordinaciji se vsi zbašemo k Ukiju in dol. Med potjo zaslišujemo Tomaža (predvsem Erzo) o detajlih leta Smuk-Tolmin (in po prenočitvi v Gabrjah še delno nazaj…).

Ob prihodu na startu piha idealno, mogoče celo bolj močno, kot je običajno. Takoj začnemo postavljati in ko postavimo veter seveda ugasne. Na momente le pihne in takrat odletimo: Tomaž, Erzo, jaz, Mega in Uki.

Po rahlem iskanju sem in tja (le Toplak in Erzo takoj zavrtita v glavno dviganje) smo vsi v lepem dviganju in kmalu naberemo do 1500 in še čez. Prva se odpeljeta nazaj Tomaž in Erzo, nekaj za njima še midva z Megom (ga poskušam slediti). Uki je še nekaj pobiral in zgubljal bolj zunaj in zaostal…

Prvo pobiranje pri Uršnih selih do 1700 mi Mega lepo pokaže in usmeri, drugo pred Dolenjskimi gre do 2000 v bazo in kakšne 3-4 minute v njej so kar dolge in nervozne (Mega, ki se je malo pred mano potopil v njo, sicer pravi, da je že naprej…).

Ko pridem iz baze je res daleč spredaj nad Dolenjskimi. Tu sva prehitela ostale, ki so nekaj nižji za nama (tudi Uki je že tam). Mega poskuša proti Pogorelcu, jaz rinem kar naravnost naprej nad Sotesko. Medtem, ko Mega išče na levi čez Krko rahlo popravim v Soteski s 1400 na 1600 in potem samo curim skoraj do Žužemberka. Tu že ves nizek na 900 zadenem rahlo raztrgano dviganje in Mega spodbuja, naj ga izkoristim za vsako ceno, saj naokoli ni več nobenih baz. Res vztrajam in počasi nabiram. Še Mega se pridruži in dviganje je vedno boljše. Nekje pri 1800 se neha. Mega se odloči, da gre na levo (smer Dobrepolje->Ribnica) in tudi Erzo mu nekaj kasneje sledi tja.

Sam pa kar rinem naprej, generalno proti Ivančni in curim. Malo pred Muljavo sem že nizek na 1000 nad gozdnatimi griči in komaj najdem rahla dviganja, da vsaj nekako vzdržujem višino. Kljub temu pri Hrastovem dolu pridem že na 800, ko le najdem razrukano dviganje. Toplak in Uki sta še nižja tik za mano (in se mi kasneje zahvalita, da sem jima našel dviganje, saj sama nikoli ne bi s tako nižino zapeljala nad te hoste). Dviganje postaja z višino vedo lepše in močnejše. Tomaž je kmalu najvišji (cca 2000), Uki se odpelje naprej proti Višnji s kakšnih 1700, jaz pa tudi vztrajam, da sem že čez 1900, ko zapeljem kar direkt v smeri Grosuplja.

Tomaž se zadaj odloča v višavah, kam bi se odpeljal, jaz pa kar vozim po slemenih gričev, ki kar malo držijo. Kljub temu sem ob Grosupljem na Perovem na 800 in se naslonim na Magdalensko goro, saj tukaj končno spet dviguje (Uki, ki je tik za mano (?!?) še malo nižji, me še dodatno spodbudi, naj izkoristim dviganje). Spet počasi in vztrajno vrtim in sem kmalu na vrhu svojega zadnjega današnjega stebra na 1400.

Odpeljem se v ciljno ravnino proti Rudniku, pa so tu na srečo grički, ki še malo držijo in celo dvignejo. Prvič jadram tik ob Molniku in Orlah (moja domača kolesarska in pešaška destinacija) in mimo nabito polne gostilnice Orle  in občutki so fenomenalni (mi je kar žal, da nimam kamere…). Me je kar zagrabilo, da bi se vrgel čez na štepanjsko-fužinsko stran in poskušal pririniti do doma, pa se mi zdi, da je le predaleč za višino, ki jo imam…

Najprej nameravam pristati ob stari cesti na Rudniku pred AC, ker pa lepo speljem čez zadnje griče, za trenutek celo domišljavo pomislim na Rutarja, pa sem prenizek in si ne upam med vse tiste kandelabre in vmesno šavje (in stavbe). Zato raje izberem nepokošen travnik tik ob križišču izvoza AC (tik ob pristanku štarta Rudnik 🙂 ).

 

Uki medtem pristane v Grosuplju in se jezi nad Kingom, ki da nič več ne drži…

Moje optimistično razmišljanje, da bom v množici voznikov, ki hodijo v nakupovalno cono Rudnik, takoj dobil štop do Rutarja, se izkaže za popolnoma zgrešeno, saj tudi eden od tisočih ne ustavi (čeprav poskušam nekaterim mimovozečim dopovedati, da bi rad le do Rutarja).

Po soncu, vročini in razgretem asfaltu z neskončno težkim nahrbtnikom čez kakšno uro prištorkljam do Rutarja…

Uki lovi štop pri motelu Grosuplje. Toplak pa se javi z Ižanke, da je pristal.

Ko ga poberem in prideva nazaj do Rutarja, je tudi Uki že tu. Ker ne vemo, kje sta Erzo in Mega, se kmalu razidemo (Uki s Tomažem reševat avto na Smuk, jaz domov).

Erzo in Mega pristaneta v Razdrtem.

 

 

Ko se Mega pripelje z avtobusom v LJU, ga grem pobrati in zapeljati do Rutarja po avto…

Še vizualizacija

Za vse zelo uspešen dan. Sam vesel za dva radia, saj sem prvič prijadral do Ljubljane, pa še drugo polovico poti sem spredaj sam iskal dviganja…

Zjutraj Tom prvi podraži z akcijo (čimprej, potem bo poslabšanje). Še z Ukijem se malo kasneje začneva usklajevati, ko Jean sporoči, da sta s Tomom že uskladila Slivnico ob 11.30 (čeprav je tudi danes V tendenca). Še Mega in Erzo potrdita.

Malo po 11h z Vrhnike odpelje Erzo. Kar mimo Cerknice na vrh, saj Mega s pumpe odpelje drugo trojko.

Na startu najprej piha lepo (rahlo) gor, potem začne vedno bolj obračati na JV, V. Čakamo. Prvi se prestavi na V start Tom, ki potegne in odleti in se začne boriti na V pobočju (tudi s svojimi živci). Na V start se preselijo še Uki, Mega in Erzo.

Z Jeanom še malo počakava in ko za trenutek rahlo pihne gor, potegnem naprej in speljem. Takoj za mano še Jean.

Razen Erza, ki takoj zapelje proti Z, nas 5 najprej poskušamo na V delu. Zelo je razbito in ker vztrajno curim, zapeljem ves nizek v rotorje na Z strani in se tam začnem boriti. V obilnem razmetavanju le začnem počasi nabirati, dokler ne najdem stebra, ki me s 4+ odpelje skoraj do 1800 (spet mi Naviter ves čas kaže več kot 200m manj ?).

Vidim, da se Erzo pelje proti Begunjam,

Uki in Jean pa sta vsa nizka pri Martinjaku.

Odpeljem proti Z, najprej z mislijo na smer Logatec, vendar ni do Rakeka (še) nobenih baz, da bi kaj popravil višino. Uki in Jean se dogovarjata še enkrat za gor, pobrala bosta še Erza.

Še eno rahlo dviganje dobim za Rakekom, potem se s 1400 usmerim proti Grmadi (inštrument mi kaže, da piha V direkt v hrbet) v upanju, da bom priklopil. Ko se v kotanji malo pod startom naslonim na pobočje, gre samo dol. Ko poskušam na desno okoli roba proti Lazam, pa tonem tako, da mi ni nič jasno. Ko nekaj minut kasneje pristanem na travniku, vidim, da piha konkreten SZ od Grčarevca…

1 uro lovim štop do Unca. Medtem pristane tudi Mega čez Javornike v Postojno.

Tom pa je uspel z Javornikov nazaj pod Slivnico.

Tomov Komentar leta: Najprej stresno V od štarta, pol stresno na Javornikih (kjer prav dosti pristankov ni), pol stresno ko spet na Slivnici gre vse samo gor. Hvala Erzotu, da sem se s kopanjem v jezeru in kasneje ob pivici le malo pomiril 🙂

Še eno uro čakam, da se me nekdo usmili in me pobere na Uncu (ravno, ko pride Mega iz Postojne), medtem ko se Uki, Erzo in Tom hladijo v jezeru in ob pivu, saj po drugem prihodu na start ni bilo več za odleteti…

 

Še vizualizacija leta: