Najprej danes sploh nisem nameraval leteti, pa me zjutraj Tom Pavlič spravi na obrate. pUnČkA se oglasi malo kasneje, ko se že vrača iz hribov in ji je Krvavec na poti (za katerega navija kljub V tendenci, više S, vetra bo baje z višino malo…). Potem še javi še Jean (ki pa navija bolj za lokalne variante – Slivnica, Grmada, Idrci gredo na Starti vrh…). Meni se zdi Krvavec kar OK. Tom gre s Kraševci na Lijak, Jeana na Gorenjsko ne mika.

Okoli 12.30, pod Ambrotom, ki se vedno bolj pokriva. Preložim se k pUnČkI in Žigu in gor na Poseko. Na startu skupina Hrvatov (tečajniki), ki čaka na izboljšanje, saj pihne le vsake kvatre malo. S pUnČkO se zaparkirava, Žiga malo počaka in gre potem malo planinarit.

Skoraj uro čakamo na izboljšanje (da bo ja malo več vetra), vmes odletijo trije Hrvati in en naš (Gregor s Kibom). Kaže, da je zunaj niže kar nekaj V, više manj. Na koncu odleti še instruktor, preostali tečajniki pa peš dol do avta in v dolino…

Ko je tako štart prazen, postaviva midva, saj se le pokaže malo sonca. Potegnem jaz in takoj za mano pUnČkA.

Seveda se (klasika) ne morem pobrati okoli starta, medtem ko pUnČkA takoj navije. Probavam na V robu, pa pred Ambrotom, na koncu se le rešim nad Apnom. Po nekaj etapah bolj razrukanega dviganja dobim krasno dviganje in navijem do baze na 1800. Medtem, ko pUnČkA že pristaja, razmišljam kam. Nazaj v temino me ne mika, zato se zapeljem mimo Grajca kar zunaj pred grebenom proti Preddvoru in kar drži (in tudi malo poruka). Veter od zadaj z V je kar čutiti (občasno 50+). Malo pred Možjanco obrnem, se zapeljem nazaj do Grajca in po napolnjeni uri pristanem.

Zoranov let

Kmalu je pri naju tudi Žiga in razlaz…

Še vedno se nisem aklimatiziral na SLO, pa še ves dopoldan imam zemeljske obveze. Za danes še slabša napoved kot včeraj (še močnejši JZ nad 1500), tako da niti preveč ne iščem kakšnega super starta. Bom spet malo pogledal po nizkih projektih, kjer pa vetra ni nič.

Potegnem za Logatec in si ogledam še nekaj neodletenih ciljev (komaj zmorem iz LCja v vročino terena…). Na koncu se začnem pripravljati na že dvakrat ogledanem Medvedjem Brdu – V, kjer veter piha po pašniku idealno gor, vendar malo v valovih (od 0 do 3-4). Poskušam postavljati čim bolj v senci drevesa, čeprav je tam največ kravjega dreka…

Z mene kar teče, ko potegnem prvič. Laufam po položnem travniku in po nekaj m v luftu spet sedem na tla. Enako drugič. In tudi v tretje ne gre rado…

Mogoče je v četrto ravno prav pihnilo, saj me ni spustilo spet na tla, ampak sem kak cm nad tlemi speljal. Malo me  le dvigne na koncu travnika, tako da lepo preletim drevesno mejo. Spodaj za naslednjim travnikom pa morje dreves. Ne vem, kako je Erzo (kot edini doslej) to uspel preleteti (in še celo 2x). Sem malo bolj levo kot on proti gozdnati dolinici, kjer se že vidim obešenega na drevesih (zagotovo je bil on višji, saj je peljal bolj desno ob travnatih flikah, kjer se da zasilno pristati – so kar nekaj višje, kot sem jaz zdaj). Zato obrnem nazaj iznad gozda do zadnje jase in pristanem ob pobočju. To je vse kar zmorem (in si upam).

Zoranov let

Ampak že dolgo želeni in novnov je pa le uspel  🙂

Kar dolg je bil tale dopust brez letenja. Je pa dobra stvar, da se je vrtoglavica v zadnjih dneh dopusta povsem umirila in ob današnjem prihodu domov komaj čakam, da nekaj odletim.

Med pospravljanjem dopustniškega nahrbtnika se že javi Delux, nekaj kasneje pa se slišiva še s pUnČkO. Ker je napovedan vse močnejši Z (na Gorenjskem pa nekaj manj), smo hitro zmenjeni.

Poberem Borisa na Britofu in ob 14h prestopiva pod Ambrotom (kjer pristajajo tandemi…) k pUnČkI, ki nas zapelje pod Zg.poseko. Sama gre z nama na start brez padala le na ogled (da vidi, kaj bodo pokazale sonde), potem se bo odločila.

Midva z Borisom takoj postaviva, potem pa malo pomodrujemo, saj oblake zgoraj nosi kar hitro, po poseki pa tudi vsake toliko prbije po levi strani, medtem ko klobasa na desni mrtvo visi.

Boris ima kmalu dovolj in se pripravi, ravno ko spet priletita s Krvavce tandema v drugo… Bolj neprepričljivo odleti, iz poseke ga še malo pogunca, potem izgine v desno in kmalu sporoči, da ni nobene termike in gre samo dol – vse do pristanka…

Potreba je že prevelika, zato kljub videnemu postavim in potegnem in se kot na valovih Z vetra (ki pa mi ni deloval preveč močan) odpeljem v velikem loku na pristanek…

Zoranov let