Tri dni brez letenja je bilo dovolj. Danes letim(o). Manca se že ob svitu prijavi v jato.  Močan JZ ves dan, popoldne bo še jačalo. Ampak vsi smo dopoldne službeno zasedeni, tako da je prva operativna Manca. Ura – 14 – Vrhnika. Pa še to Erzo zamakne za 10 min, ker prihaja od nekod s terena. Še vedno ne vemo, kam bi šli (Kovk, novi Erzov start, Strmca je premočno, na Lijak nobeden ne bi šel…). Odločimo se za Kovk in v Erzov avtobus naložimo Mega na Kalcah. Gasa na Kovk-parking in odpešačimo na start. Je že jasno, da je močno. Pre-močno. Začnemo posedati in nakladati in čakati. Najprej nam je jasno, da ob 8,5/13,2 JZ nihče ne bo začel postavljati in da se danes tu pač ne leti, ampak ko se pripeljejo z desne 3 padalci iz smeri Lijaka in še en tandem z leve z Nanosa (kasneje zvemo, da so bili Švedi), je nervoza vse večja. Očitno se leti, samo ne s starta na Kovku. Čakamo, da bo kaj pojenjalo in kritiziramo one v zraku, kaj vse narobe delajo, ker očitno ne poznajo situacije in jih bo itak splaknilo nazaj. Ampak se le spravijo do Vipave in naprej. Mi pa še čakamo. Manca se je pripravila na dolgotrajno čakanje (izkušnje od petka) in nas začne učiti novo igro s kockami. V hipu nam mine še ena ura in ko Erzo začne slaviti zmago (začetnška sreča…), je tudi čakanja dosti in nazaj do avta in v obupu gasa na Lijak , da se vsaj dol vržemo. In točno to tudi naredimo (razen Mega, ki  mu ni treba in se javi za šoferja). V zadnjih žarkih ugašajočega dneva (startamo ob 18.30+) in – 10min !

Zoranov let

Erzov let

Potem pa direkcion proti domu (no, v resnici z ovinki preko Planine na Kalce…). Ampak leteli smo pa le in fajn smo imeli…

Erzo danes brez avta (beri obeh avtov), zato si že zgodaj hoče zagotoviti prevoze. Sem za letenje, vendar ne pred 13h, lokacijo bomo določili kasneje. Tega kasneje ni, ker me Mega kliče okoli poldneva, da je Erzo že na poti z Deluxom & Co. na Lijak. Tako se druge del jate dogovarja po svoje (ne vemo čisto, ali Kovk, Slivnica ali Strmca – na koncu odločitev, da gremo pogledat na Kovk).

Matejo poberem ob 14h, Manco in v zadnjem hipu pridruženega Mirka na Vrhniki in na Kalce po Mega, pa gasa na Kovk, kjer smo okoli 15.30.

Na startu piha piha (6,8/10,2, prej je postaja javljala tudi več). Nekaj je čakajočih in vsake toliko časa kdo (zelo na redko) bolj ali manj atraktivno odleti. Naša jatica modruje in šeta sem in tja po startu in okolici. Jaz se pripravim, da bom vadil hrbtni start. Vsakih 15-30min potegnem, na mestu me dvigne v luft še pred obratom in me bolj ali manj zabriše po startu. Z Megom in ostalimi (Mateja, Manca – kibici) analiziramo, kaj sem naredil narobe in v naslednjem poskusu poskušam kaj rahlo spremeniti. Uspeh je v glavnem enak – neuspeh. Vmes slišimo po postaji Erza, kako pristaja blizu Cerknice.

Erzov let

Delux se fura od Lijaka do Nanosa in nazaj na Kovk in…

Nekje okoli pol šestih mi po dvigu in obratu le uspe ostati na nogah in ob navijanju prisotnih in smernicah, kako naj vodim padalo, popuščam komande … me le liftne čez rob navzgor. Usmerim se na desno proti vetru in samo dviguje in dviguje, nekje do 1100. Više gori je bolj mirno (čeprav močno in hladneje). Visoko nad grebenom se usmerim proti Predmeji in se zapeljem še nekaj mimo Otlice, preden obrnem. Nazaj do Podrte gore in potem kar direkt čez dolino nad Vipavo proti Tabli. Ves čas drži in je le občasno treba malo korigirati, da dobim dodatno dviganje, kadar preveč izgubim (skratka, vozim se na močnem JZ in visim kot salama v luftu). Medtem startata  tudi Manca in Mirko, Mateja noče, Mega pa predvsem pomaga in svetuje (itak je še bolan, pa mu ni treba 🙂 ). Peljem se proti Nanosu do Šentviške ture, tu pa sonce že počasi tone v sivino in ker bi rad prišel nazaj, se mi zdi skrajni čas. Je namreč premočno, da bi se potem vračal, če bi podaljšal do Nanosa. Nazaj gre malo bolj počasi, ampak lepo, malo še naberem in se odpeljem direkt na Podrto goro čez dolino. Kovk priklopim malo naprej od starta proti Podrti in potem malo drajsam sem in tja, da se spajsam na greben. Sem že trd od mraza, Manca pa tudi vabi, da pridem dol, ker je že pošteno mračno, niže doli pa je baje zelo močno in bo trajalo. Ne pustim si dvakrat reči in že sem proti Anji in čez kakšnih 15min pristanem zraven Mance.

Zoranov let

Pomaga mi pospraviti (medtem, ko se tajam), potem pa sta tudi Mateja in Mega z Mirkom pri naju in gasa v Lju.

Borisov let

pa še Borisove fotke https://picasaweb.google.com/107701220572594814613/Lijak2192012#

Krasen dan, krasne bazice na modrini. Pokliče Erzo, da je akcija zbiranja jate že v teku. Cilj: Zavrh. Ura: 14.30 (moj predlog). Mega najprej da, potem sporoči, da se mu je zdravstveno stanje poslabšalo.

Na šodru je zbrana razširjena jata: Erzo, Boris (+nosilka zemeljske logistike – Špela), Mirko, Miha Kavčič, Luka Slak. Avtov kolikor hočeš. Ker nas je vseeno preveč za Erzov avtobus, da gasa še Luka, Mirko pa pusti svoj stroj pri Škorpijonu. LC to pot počiva na šodru.

Na štartu piha nič, potem pa počasi občasno pihne. Poleg nakladanja (tema je anti-G), nekateri tudi postavimo padala. Odleti Erzo in na desni takoj nabere.

Odletim jaz in na desni takoj naberem kakšnih 50m, potem pa ne naberem nič več, ampak curim. Najprej proti Trebelniku, potem pa v smeri pristanka. Nekajkrat zavrtim, se borim, ko sem 50m nad Škorpijonom pa vrtim in vrtim in vrtim (skoraj na isti višini) in navrtim 25 min, ko se predam in scurim na uradni pristanek.

Zoranov let

Erzo je že skoraj doma, ostali komaj startajo in vrtijo in se peljejo do Vrhnike in nazaj itd.

Erzov let

Pobit pospravljam, pride Špela z Mirkom (ki je hvalabogu tudi kmalu scuril nekje za Borovnico), ga odloži in odšiba – odpelje avto Erzu. Midva z Mirkom sva določena za šoferja (po Lukov avto gor na start). Ko se pripeljeva dol, dobim nadaljnje navodilo, da dostavim Lukov avto na šoder.

Deluxov let

Na šodru je že Erzo, s katerim se uskladiva še za Ulovko. Midva greva letet, končno logistiko pa bo zaključil Mirko, ki bo odpeljal Erza na koncu gor. Do križišča in z Erzovim busom gor še do kolovoza.

Na startu piha rahlo dol, občasno nulca. Postaviva in čakava. Erzo potegne nekajkrat hrbtno, pa mu ga vsakokrat tik pred zdajci sesuje…

Ko potegnem jaz naprej in laufam, odletim, vendar gre samo dol in se že bojim, da ne bom prišel do križišča. Malo pred travnikom le nekoliko zadržim višino in lahko še zaokrožim, preden pristanem na lepem travniku pred križiščem na frišnem dreku.

Zoranov let

Ko nabiram padalo, tacam z enega kravjeka na drugega ob vprašanjih gruče otrok, ki so prišli od bližnje kmetije. Malo obrišem posrane štrikce in ko pospravim, prileti še Erzo (bravo, mu je ratalo !!) in me seveda preleti do naslednjega travnika ob cesti, kjer ga pobere Mirko.

Erzov let

Tam najbrž ni bilo dreka…

Na Lijaku pa se Damjan vrača z dopusta

Damjanovlet

Spet Erzo kliče že zgodaj: matra ga neizpolnjenost včerajšnje želje – Čedad. Najprej sicer malo nalaga, da sta v igri Goljak ali Lijak, ampak takoj se usmeri na Lijak, ker na Goljaku najbrž ne bi bilo pravega vetra. Zaenkrat sta zmenjena z Borisom… Kakorkoli, meni je prezgodaj (ob 11.30 planirani odhod), pa še ob 13h me delo baše (ko je že Mega skoraj za), tako da mi Matejina in Maretova kombinacija najbolj ustreza: smer Krvavec ob 14.30. Megi se ne da še enkrat na dolgo pot v naš konec in se odpove udeležbi in ostanemo sami trije.

Da ne bo prevelike zamude, poberem Mareta pri toplarni kar jaz, potem pa gasa pod Ambrota, kamor malo za nama pride tudi Mateja. Tu je sicer kombi, ki pa gre na Ambrota (se bo počasi treba navaditi na ta luksuz pri logistiki…), mi pa planiramo na Krvavec. Priklopijo se še trije padalci, ki jih tudi zanima na vrh. Po obvozu mimo rampe in do hotela. Ker kaže OK podaljšamo proti vrhu Krvavca, potem pa se v sedelčku odločimo kar za Zvoh. Na vrhu nekaj nakladajočih planincev, ki nas malo čudno gledajo, ko se pripeljemo. 6 padalcev in 8 padal in vsa moja krama – bravo LC !

Z Maretom postaviva na Z startu, oni trije na smučišču (povsod piha lepo gor), Mateja pa se ne more odločiti, kam bi postavila. Prijavim se za sondo in potegnem, malo za mano pa še Mare. Malo se matram in iščem naokoli, ampak uporabnega dviganja ne najdem in se odpeljem do hotela, tam malo lovim, spet nič, potem pa nad Ambroža. Tam končno nekaj najdem. Vrtim in nabiram in padam in tako naprej. Je ozko in sunkovito in slabše kot včeraj (ko je lepo delalo pod bazami), vendar uspem nabrati in se obdržati med 1500 in 1600. Više mi ne gre, drugim pa še manj, saj skoraj nobeden ne nabere nad štart.  Mare je nižje in se tudi bori in vrti, Mateje pa od nikoder. Nekajkrat vprašam po postaji, kje je in kaj se dogaja, pa ni odziva. Počasi imam dovolj in se odpeljem na pristanek, kjer pristanem točno po 1 uri.

Zoranov let

Mare ravno odhaja gor po avto, ko pokliče Mateja in pove, da ni startala. Pri startu ji je lepo dvignjeno padalo sesulo in se je pri zaustavljanju malo potolkla, pri ponovnem poskusu na smučišču pa je že pihalo preveč s strani, tako da na koncu ni odletela. Žal ima ključ od LCja Mare, tako da  mora na drive & hike turo gor, Mateja pa uživa na večernih razgledih na vrhu Zvoha :-), dokler ne pride po njo. Potem pa še malo druženja pod Jenkovo lipo…

Erzu pa očitno tudi danes Čedad i bil usojen…

Erzov prvi let

Erzov drugi let

Delux pa ni nič letel, ker ga ni na OLCju 🙂 …