Poleg Lijaka se je letelo tudi na Črnem kalu. Termika divja, splošni veter malo manj, oblaki grozeči in vse me je minilo pri 8,3 m/s dviganju, ko sem se že videl v bazi. Okoli mene se je drenalo veliko lističev od cvetja češen indr., katere je potegnilo s tal.  Res divje!   Za prelet v notranjost nisem imel želje, ker je tam stalno deževalo, tu pa niti kaplje do 18 ure. Bili smo sami ( jaz, Mojca, Grega in Primož ) in to je včasih kar dobrodošlo, včasih bi si pa želel večjo gužvo.