Ko so se nevihte polegle, kar nisem mogel verjeti, kako lep dan se je napravil. Najbolj zastrupljene je že vleklo v zrak in ko so me poklicali, sem bil takoj ZA. Zabočevo je bil kar grozljiv kraj, tako je “vleklo” v Krimček. Črnina na primorskem me je malo strašila, ko pa je sonce malo pokrilo, sem videl, da bo v redu. In res, urico krasnega “matranja” na Krimčku je kronal pristanek na Rakitniškem polju, od tam pa je zelo blizu do avta. Boštjan in Dušan Štusej pa sta letela nad Rakitno, a je Španov vrh tako obtekalo, da sta komaj štartalo ter nahitro “scurila”. Mojca je sicer tudi jadrala, a ni mogla več čez višino štarta. Dušan Šušteršič  je tudi letel, a le na pristanek. Mora se še marsikaj naučiti, a je komaj začel leteti in pri taki vnemi bo znanje hitro dobil. Nekateri pa niso tako zagnani in bodo temu primerno pozneje prišli do znanja in izkušenj. Tudi nevemkakšno padalo jim bo bolj slabo pomagalo.