Sicer nismo vsi ujeli tekmo, ker se je končala ob 1h, ampak so tako ali tako ostali naši člani dosegli prvo mesto ekipno. Posamično pa je bil Boštjan Debevec drugi in le malo zgrešil prvo nagrado ( odojek ), prvi pa je bil Simeon Klokočovnik. Letos prašič ni bil živ, kakor lani in pri Bajdu smo ugotovili, da ga ne bi mogel greti, kakor če bi bil živ. Pa še to smo dognali, da mu tudi veterinar ne bi mogel več pomagati, skratka bil je zares “morto”.
 Letenje je bilo pestro in nekaj jih je bilo kar prestrašenih. Mogoče bodo res prišli časi, ko bodo v večini padala, ki so varna ( 1-2 DHV ne pomeni, da manj veljaš ), tekmovalna pa bodo le v rokah tekmovalcev v ligi. Do Potoške gore in nazaj smo leteli za šalo, dviganja okoli 8 m/s, višina 2000 m ni bila ravno videna, a tudi ni bilo potrebno.  Ponekje je bil SZ veter res kar nadležen, spodaj pa klasika za ta konec Slovenije  –  vzhodni veter.