Plohe in nevihte ta dan so čisto zmešale štrene zagnanim padalcem. Na vseh štartih okoli Vrhnike so bile razmere slabe. Kljub napovedi severja je na Zavrhu pihalo dol in smo šli pogledati na Strmco, ker je tam še en štart na JV veter, če ne bo Strmca v redu. In res, ko je šel Dane peš na Lipovec, da bi višje štartal, je zapihalo dol, zato je štartal proti vzhodu in komaj prebijal proti vetru. Ta čas smo ostali prišli na Grmado in ugotovili, da super piha, direktno in ravno prav. Nismo pa slutili, da malo višje že jača severnik in ko smo dosegli višino 1000 m , smo opazili, da bo treba pohoditi vse, kar ima padalo za te primere. To pa je nevarno opravilo, saj sever ni nujno laminaren in Jerneju ga je pri tem sesulo, da ga je komaj spet “sestavil”. GPS je kazal celo 20 km/uro, vendar ne naprej in to je grozljivo. Štirje smo komaj uspeli stiščati ven in pristati enega pa je odpihnilo čez gozdove skoraj v Pivko. Koliko je sam hotel tja mi še ni znano.

To je en lep primer, da se z napovedjo močnejšega severja ni šaliti. Agonija z ušesi gor in “rikverz” je trajala slabe pol ure. Šele ko sem bil malo bolj nad ravnino, sem z B-stall-om zbil višino na 80 metrov in tedaj sem šele normalno letel. Ko sem pospravil pa je tako zapihalo po tleh, da me je bilo groza, kaj bi bilo, če ne bi uspel pravočasno pristati. Tu izkušnje ne pomagajo dosti. Izkušnje bi morale preprečiti, da bi sploh štartal, a te včasih kar potegne za drugimi, ko jih vidiš kako lepo zajadrajo.
SPET SMO ZMAGALI.