Tekmovanje v preletih, ki ga je organiziral TORA d.o.o. s pomočjo Italijanskih kolegov je bilo že vprašljivo, saj se je nebo zaprlo in ni bilo termike, da bi premagala severni veter. Vrhničani smo se že odločili, da gremo proti obali, kjer je sijalo sonce, ko je naenkrat zapihalo navzgor kljub temu, da še zmeraj ni bilo sonca. To se tam velikokrat zgodi in nisem bil nič presenečen, le hitro sem se moral vrniti na štart, kajti tudi jaz sem plačal štartnino. Ko sem prišel na štart, je bilo v zraku že več kot deset pilotov in štartal sem v dveh minutah ter takoj krenil proti zmajarski rampi.

Štartni pilon je bil že odprt in to na hribu pod zm. rampo ( Sv. Marija ). Prva obr. točka je bila Sv. Magdalena podŠtanjelom desno od štarta, druga spet zmajarska rampa, tretja grad Kromberk in četrta cerkev v vasi Osek. Cilj je bil seveda livada pod štartom, kjer je bifejček z okrepčilom in parkiriščem.

Zmagovalec je navil višino koj po štartu in tik pod bazami letel kar zunaj celo z ušesi, saj so bila dviganja obsežna in močna do 8 m/s. Tako se je kar vozil od prve do zadnje in zmagal. Nekateri sno pač takoj krenili proti pilonu in imeli zaradi tega vedno probleme z višino. Jaz osebno sem prenizko krenil proti Kromberku ( že kar v navadi ) in izgubil preveč višine ter pristal pri nekdanjem hangarju pod prvo obratno točko, kjer je včasih bilo pristajališče.

Sodelovalo je le kakih štiri naših tekmovalcev, večina pa je bila Italijanov ter nekaj Avstrijcev.

Kljub prevoženi le dve tretjini poti sem bil na sedmem mestu prvi od štirih Slovencev, skupno prvi pa je bil Grigoletto Paolo Italija, med ženskami pa Corradi Gabriela Italija