Vse te dni je bila Borovnica radodarna s termiko. V sredo smo po lepem jadranju bežali pred ploho in je bilo kar težko izgubiti višino. Tone je praktično ves čas vozil z ušesi sredi doline. V petek je bila višina čez 2000 m nad Rakitno zlahka dosežena, če si štartal pravi čas, saj se je dolina velikokrat “skrila soncu”.