Padalska jata

Vse te dneve, ko piha vzhodni veter, je letenje na Zavrhu lepo in včasih malo pestro ( od malo močnejšega obtekanja pa do bežanja zaradi nevarnosti , da te potegne v oblak). To zadnje se je dogajalo 12.05.98, ko sem s tandemom moral povleči res velika ušesa. GROZLJIVO, a še pravočasno. Še pravi čas pa je Boštjan odletel proti Primorski in pristal v Postojni.

Oba dneva sta minila v vzhodnem  vetru. Prvi dan je bil prelet dolg čez 90 km, drugi pa okoli 50 km. Oba dneva ni nihče končal discipline zaradi močnih dolinskih vetrov, prvi dan v Tuhinjski dolini, drugi dan pa na zahodni strani Golte, saj je vzhodnik pihal proti Logarski dolini in v takem vetru se lahko le hitrejše letalne naprave (letala in zmaji )brez problema prebijejo.

Na splošno pa je bilo zelo lepo, saj sem tam letel prvič in sem spoznal iz zraka še ta del Slovenije.
  

Končno spet lep dan za let s tandemom na Vrhniko. Še prej pa na 1800 metrih kroženje nad Borovnico. “Potnica na tandemu” se je zelo nevarno navduševala nad letenjem.  Ura letenja in 700 metrov nad Vrhniko ni kar tako. Mojca in Grega pa sta poskusila proti Primorski, a je bilo že malo pozno ( štartali smo ob 5 h ).

Boštjan je še pravi čas štartal in se vozil na 2000 metrih, ostali pa smo samo gledali, kako je oblačnost pokrila vso dolino.

Take razmere so pa res samo za jadralna letala in zmajarje!