Sporočilo Aleša Šuster z zimske lige 98/99:

V soboto smo imeli prvi poizkus Zimske Lige na Buzetu.
Ker so se iz zahoda približevale pooblačitve smo pohiteli s startom in
postavili cca 30 km dolgo disciplino.
Ko se je zares pooblačilo, je samo Mihi Repovžu uspelo obrniti drugo
obratno točko in s tem preleteti več kot 10 km.
Ker smo se z večino glasov dogovorili, da je minimalni pogoj za dirko 10
km/20% pilotov, ta tekma ne bo štela za skupni rezultat.
Neuradno je zmagal Miha Repovž pred Primožem Sušo in Markotom Novakom.
Piloti so vsi vsaj malo pojadrali, po pol četrti uri pa je zopet posijalo
sonce in nekateri so se v drugem poizkusu dotaknili tudi baze.
Nasploh se je Buzet izkazal kot zelo termični hrib (5 min sonca je
dovolj), poleg tega pa tam ne bo veljala stroga uredba, ki se nam obeta.

lep pozdrav
komisar ZL

PS: vsi obiskovalci morajo sicer gostoljubnim domačinom poravnati
odškodnino cca 300 sit.

Res je, da je mnogo zahtevnejše letenje preleti, ker moraš znati še marsikaj drugega kot samo točno pristati, a najboljšim si kos le s primernim padalom in veliko treninga. Rad bi videl nekoga, ki to disciplino zaničuje in tudi sam opravi 6 skokov in pri nobenem ne zgreši centra za več kot 10 cm.

Tekmovanje je bilo zelo podobno tistemu pri skokih z letala, saj je bilo res veliko pristankov v sam center in merilci so imeli zelo malo dela zaradi elektronske pike, ki beleži rezultate do 15 cm .

Pa še rezultati: 1. Sluga Matjaž Zlatorog Laško
2. Marinčič Sandi Kimfly Vodice
3. Predarski Roman Kimfly Vodice
5. Gorišek Tomaž KLVrhnika
11.Rus Stanislav KLVrhnika   Ekipno je vrstni red sledeči: 1. Kimfly Vodice
2. Zlatorog Laško
3. KLVrhnika  za katerega je poleg Slavca in Tomaža nastopal še Simon Grimšič , ki je veliko doprinesel k rezultatu. Ker posamično ni bil med prvih 15 v Liga piki98, ni mogel tekmovati še posamično, a je za primerjavo kljub temu letel šestkrat in imel 8. rezultat ( razen enega trimeterskega skoka vsi manj od 1 metra, celo dvakrat v “elektroniko” ).

Ker je na Kovku pihalo navzdol, smo se preselili na začetek pogorja Čaven, kjer sem štartal prvič. Jadrali smo na rahlem vzhodniku in poskusili proti Lijaku, kjer so že jadrali. Že po dveh kilometrih sem srečali zahodni veter in pod Kucelj smo žal prenizko prileteli in morali ven nad ravnino.

Na Kovku pa je obrnilo le toliko, da so “tahitri” odleteli, ostali so bili pa za šoferja.

Nov štart, vsaj kar se mene tiče. Že večkrat sem razmišljal, kako bi mogoče lahko malo pojadral na domačem hribu, pa mi je močan veter to vedno preprečil. Danes se mi je zdelo, da ni premočno, sploh pa se je “Mega ” javil s Strmice in če on tam jadra, bo že v redu. Pihalo je v intervalih in sem celo nabral višino čez vaško cerkev, le do nje nisem mogel, ker veter hrib obteka. Kasiral sem le dva frontalca in nato “kevkev” nazaj do “vzletišča”-(sadovnjak).

Bistvo, zaradi česar to pišem, pa je: Srečo sem imel, da sem letel, ko še ni sprejet butast pravilnik, katerega mešajo na LZS in nevemšekje, po katerem bi moral za to početje plačati 100 000,00SIT in več.

ADIJO XC PRELETI, če bo zmagala neumnost. Ali smo res zreli za vstop v EVROPO, če delamo vse ravno nasprotno, kot pa je tam že v praksi.

Nikjer v Evropi ni treba pristajati le na registriranih pristajališčih, a to ni edino, kar je smešno. Za dogovarjanje sta potrebna vsaj dva in vsaj eden mora biti tisti, o katerem se dogovarja, tu pa se obnašajo kot da nas  ( ZPLS ) ni.

Tega je še toliko, da bi lahko napisal cel roman. Upam, da bodo še kaj prostoletalce vprašali, preden bo prepozno.

Je pa res, da se bomo morali pravil gibanja v zraku vsi držati. VSI!!
Slavc

V dvoje je lepo leteti, pa čeprav sva bila na tandemu, vsak v svojem sedežu in na Kovku na višini čez 1000 m. Vreme je bilo lepo, stebri še lepši  in kar precej se jih je nabralo v zraku.

15.10.98 Kovk
Isto kot prejšnji dan, le prijaznejše vreme zaradi sonca. Še najbolj je užival Filip, saj je prvič letel tako visoko in tako dooooolgo.

17.10.98 Gozd – Edlov dan
Računali smo na sonce, a ga ni hotelo biti. Dviganje v termiki smo tako zamenjali z dviganjem po cesti s kombijem. Vsak je štartal približno trikrat in tako vsaj malo letel, tisti ki so pred izpiti, pa so imeli priliko trenirati šolski krog. Še za akrobacije ni bilo prav ugodno zaradi skromne višine nad pristankom.