Po uri zibanja pred štartnim pilonom se odpravimo 49km vetru naproti. Od Slo tima najboljše poštartava z Podobnikom, ki se nama uspe zriniti 100m nad ostale. Prednost pa že po nekaj km skopni, saj je najina desna linija slabša.

{gallery}tekmovanja/2008/brazil2/r{/gallery}

Z nama gresta tudi Urban in Suša, kmalu se znajdemo v nezavidljivem položaju. Za preboj v ospredje je potrebna poteza. Urban potegne naprej, z Sušo mu slepo slediva. 200m nad podnom ne verjamem več v potezo, zato jo mahnem posvoje, glede na izkušnje izpred dveh let. Porivaška zgodba se za vse Slovence srečno konča, dobimo dobro dviganje, ki nas ponese nazaj v igro. Prvi del dirke se stalno premikam po trasi levo in desno, delam na ful, Stojan pa se z nizkimi obrati po 15km pripelje nad mano v steber. Urban 500m levo bolje pobere od mene in počasi prevzame vodstvo, sam še vedno zaostajam in se počasi prebijam naprej. Pomaga mi tudi dejstvo, da so razmere vedno slabše, povsod je pokrito. Kljub temu stebri ne pojenjajo. Nekateri se sicer ujamejo na peglanje granitnih blokov (Podobnik), večini pa se uspe prebiti skozi dežno zaveso drugi točki naproti. Črni oblaki, dež in močen veter so razglogi za prekinitev tekme. Ker smo leteli več kot uro in pol, in ker smo v tem času odpeljali malo več od 30km (a samo?), tekma velja. Zmagovalec je kdo drug kot Karlo Bonačič, ki je v Brazilijo podobno kot v Španijo pripeljal svojo spremljevalko. Le zakaj? Od Karlotovih severnih sosedov je tokrat najbolje uspelo Suši, ki bi bil nekje na 5. mestu, če ga nebi zjebal inštrument! Mislim da se obeta tožba na Brauniger. V igri tako po prvi tekmi ostajamo jest in Valiča, Primož in Stojan sta nekaj mest zadaj, Suša pa z minimum distance na predzadnjem mestu in trenutno pod tušem.

Lep pozdrav,
Gašper

 

 

{gallery}tekmovanja/2008/brazil2{/gallery}