Prejšnji dan sva prevozila cca 900 km iz Sante Terezinje do Valadaresa. Na štart se tako privlečeva okoli dvanajste ure. Mene ob pogledu na obzorje že mrazi. Uff.. Do koder ti seže oko mali hribčki.
To sem do sedaj videl le na fotografijah. Vzletim in se po zraku opotekam okoli štarta. Hrib obdaja rahla, občasno močna turbolenca. Čakam Prevca in nimam namena kaj dosti napadat razdalje. Ampak, Gašper je odločen in me prepriča na način da porine na ravnino. Najprej sem imel idejo, da si bova pomagala in letela skupaj kot z Marlijem po Afriki. Skupaj ne letiva praktično nič. Ves čas se izmenjujeva na vodilni poziciji. Zdi se kot, da sta dve konvergenčni liniji. Prvi del letiva proti jugu bolj zahodno linijo, medtem ko se v drugem delu poleta pomakneva bolj na vzhodno. Prvi del dneva precej žagava (velika dviganja in spuščanja), medtem ko zadnjih 2 uri res letiva kot na Sorici oziroma še z bolšim povprečjem. Na žalost se najini upi na 200 km razblinijo z koncem dneva. Pristajava z mrakom nekaj pred šesto uro. Čez dan hitrost glede na tla ni bila ravno visoka, po najinem mnenju bi lahko celo letela povratek. Vseeno je bil polet zelo tekoč in noro zanimiv. Za zakluček nama neka mamca uredi prevoz do večjega mesta kjer greva na bus. Marli je tukaj letel 284km. Če bi štartala 3 ure prej in bi imela daljši dan kot je v januarju – februarju bi ga imela…. tička. 😀
lp
Primoz
Danes me je poklical Marli da je v Valadaresu odletel le cca 130km. he he