Včeraj je bila kar močna burja in nismo šli nikamor. Danes je približno enako, oziroma je burja še močnejša, za naslednje dni pa je itak napoved, da bo odpihnilo pol Primorske. Mene pa danes že precej matra, da bi letel in začnem že zjutraj pregledovati svoj levi ekran, kje bi kaj bilo. SZ Slovenija po Aladinu ni tako barvita in prepredena z repki, ko spodnji del, zato okoli 12h začnem nadlegovati člane jate. Mogoče jih bom izčrpal in se bodo vdali in bomo vseeno kam šli pogledat.

Mega je najprej za, ko pa stopi na odprto pogledat, kako je z vetrom, mi zažvižga v telefon (veter, ne on)  in navdušenje ga mine (meni svetuje naj grem balinat ali kegljat – najbrž misli, da bodo keglji dovolj težki, da jih ne bo odpihnilo…). Ampak na Sv.Primožu pri V.Laščah bi pa bilo mogoče malo manj vzhodnika… Pa se ne da… To vabo s Sv.Primožem  potem vržem Erzu, saj ga letos še nima, pa ne prime: “danes ni dan za letenje”. Ker pa vidi, da nisem pomirjen, ga malo zaskrbi zame in pokaže se res pravo tovarištvo: kakšne četrt ure prijazno kramlja z mano in mi obuja spomine na lepote preteklih dni in kaj vse bo še v bodoče, ko bo vreme primerno in sploh je poln nežnosti in simpatije (sicer je še vedno v službi, kar da temu še dodatno težo)… Končno se mu zdi, da sem pomirjen in se na hitro poslovi na svoj običajni načii.

Jaz se vdam v usodo in v službi delam naprej. Ker pa še vedno škilim na levi ekran, okoli 15h ne zdržim več, saj na Krvavcu in Gozdu postaji javljata “normalen” veter. Pa se odločim na hitro, da grem pogledat nekam, bom pa malo padalo dvigal, če bo premočno ali kaj takega… In grem proti Povljam, ki so mi  od zadnjič res simpatične. Ravno, ko se vozim proti vrhu ob 16h, pokliče Erzo (preverja, če je vse v redu z mano: saj je že večer, pa dan je mimo, no saj se da preživeti tudi brez leta, a ne…), pa mu raje ne povem kje sem, saj bom itak samo malo padalo dvigal, kar pa mi tudi on svetuje, da lahko počnem ob tej pozni uri.

Ko malo pred 16.30 postavim na travniku, je popolnoma mirno in v ugašajočem oblačnem dnevu dvignem in odletim v ravni črti proti travnikom. Dvakrat rahlo dvigne, dvakrat mogoče malo poruka, ostalo pa je kot po olju.